V prostorih Koroškega medgeneracijskega centra bo dne, 31. 05. 2022, s pričetkom ob 9:30 uri, potekalo drugo brezplačno izobraževanje digitalnega usposabljanja

»UPORABA PAMETNEGA TELEFONA IN TABLICE«

Na usposabljanju boste spoznali:

  • osnove uporabe telefona,
  • osnove uporabe tablice,
  • razlika v uporabi za različne potrebe,
  • internet, družbena omrežja…

Zaradi lažjega sodelovanja Vas vljudno naprošamo, da s seboj prinesete pametni telefon, tablico ali prenosni računalnik.

Predhodne najave so obvezne do ponedeljka, 30.05.2022, na tel. št. 02 82 80 880 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

V juniju bosta še dve usposabljanju:

- 8. junij 2022 - O PREVARAH NA SVETOVNEM SPLETU in

- 16. junij 2022 - O OBDELAVI DIGITALNIH FOTOGRAFIJ

 

Vljudno vabljeni!

NEVLADNI B(R)LOG - PRISPEVKI

Sreda, 01 Junij 2022 09:11 Napisal

15.5.2022

O NUJNOSTI (NEVLADNEGA) POVEZOVANJA IN IZSTOPU IZ CON UDOBJA

Avtor: Jure Lesjak, KOROCIV - Koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije

Slovenija je že dlje časa na razpotju in vedno bolj se zdi, da nam stanje brez jasnih ciljev in predvsem želje, da vsaj poizkusimo kaj spremeniti, pravzaprav kar ustreza. Že dolga leta uspešno lomimo vero v zaupanje, spoštovanje in znanje. Na tem mestu ne moremo s prstom kazati zgolj na trenutno oblast, čeprav ji je uspelo stanje negotovosti, delitev in nestrpnosti potisniti čez vse meje razuma, ampak moramo ugotoviti, da je to stanje zgolj skrajno radikalna oblika mnogoletnega pomikanja in prestavljanja mej sprejemljivega v vseh sistemih in podsistemih družbe. Praktično do vseh področij in sektorjev imamo negativen odnos, ki ga največkrat prilagajamo našim potrebam, da ohranjamo položaj cone udobja. Tistega udobja, kjer lahko brez zadržkov in največkrat brez argumentov, zagotovo pa s polno mero skrajnih emocij udarjamo po vseh strokah. 

V zadnjih letih smo v pohodu negativizma našli novo priročno polje – nevladne organizacije (NVO). Še do včeraj dokaj neizpostavljena družbenopolitična tema je postala nova priložnost za odpiranje ogromne skrinje, v kateri naj bi se poleg vseh privilegirancev uspešno skrivali tudi na davkoplačevalski denar prilepljeni nevladniki. Ker gre za področje, o katerem ima splošna javnost dokaj malo vedenja, v medijih pa so nevladne problematike v veliki večini primerov spregledane, lahko zaradi tega odpremo prostor, v katerem je stopnja manipulacije zelo visoka. Stvar je zelo preprosta: izpostavimo določene »sporne« NVO, od prve do zadnje zapakiramo in damo na skupni imenovalec, nalepimo etiketo »NVO«, predložimo visoke zneske financiranja iz javnih sredstev in povemo, da se je ta davkoplačevalski denar pravzaprav ukradel državljanom, saj se z njim ni naredilo praktično nič (razen škode).

Dejanske vzroke za takšne poenostavljene interpretacije in zaključke na žalost iščemo na napačnih mestih, problemi se skrivajo globlje. Seveda je težava tudi v komunikaciji in izpostavljanju površnih informacij na račun pridobivanja poceni političnih točk, vendar se v obrambi pomena NVO ne smemo zadovoljiti samo s protiudarci, ampak moramo argumentacijo relevantnosti nevladnega sektorja iskati v nujnosti sinergije z ostalimi sektorji v državi. Na tej točki nastopi težava oziroma izziv, ki se ga vedno znova izogibamo. Takšna pot je namreč mnogo težja, ker mora pri razumevanju in pojasnjevanju poleg kritike oblasti vključiti tudi lasten beg iz cone udobja. Pri tem nimam v mislih samo nevladnih organizacij, ampak vse institucije na ravni države, regije in lokalnih skupnosti. Poleg naštetih pa je pomemben tudi beg iz cone udobja sprejemanja javnega mnenja s strani državljanov.

Za vse nas je zelo značilno, da že skoraj sprogramirano govorimo o nujnosti povezovanja, sodelovanja in vzajemne pomoči med različnimi sektorji. Na področju delovanja NVO so takšna povezovanja sicer najbolj pogosta pri vzpostavljanju in realizaciji čez-sektorskih partnerstev (nevladni, javni in zasebni sektor), ki naslavljajo določene probleme in potrebe v lokalnih skupnostih, regijah in na ravni države. Takšne prakse so sicer pomembne, saj težijo k iskanju in oblikovanju trajnostnih javnih storitev, vendar pa ne krpajo lukenj v razumevanju nujnosti konstantnega povezovanja med sektorji in sodelovanja z državo. Vse prevečkrat se nevladni sektor v tem pogledu dojema kot konkurenca oziroma se ga hitro prepozna kot nevarnost za porušenje pravil in razmerij moči.

Ali smo z njo zadovoljni ali ne, je sicer nujno vprašanje, vendar v tej razpravi ni ključno. Pomembno je zavedanje, da živimo v politični organizaciji oziroma entiteti, ki jo imenujemo država. In država ima še vedno največji vpliv na družbo. Na področju nevladnega sektorja država v največji meri skrbi za financiranje NVO prek javnih razpisov, na katere se s projekti in programi prijavljajo NVO. Kot povsod, bi si seveda tudi tukaj želeli višjih sredstev in več vlaganja države v zaposlovanje, kjer je glede na aktivno prebivalstvo v NVO zaposlenih komajda čez 1%. Država tudi vedno znova poudarja, da morajo NVO dodatna sredstva (tako kot vsi ostali akterji) najti na trgu, obenem pa pozablja, da če NVO ne bi že pridobivale dodatnega denarja na številne druge načine, bi lahko velika večina že zdavnaj zaprla vrata. Najboljše NVO tako nikakor ne živijo samo na račun davkoplačevalskega denarja. Imajo pa težave zaradi nekonsistentnih in neracionalnih politik države, ki vselej rada poudarja strateško načrtovanje, sama pa med razpisi, za katere predpostavlja, da se bodo nadaljevali v več fazah tudi v kasnejših letih, pušča večmesečne luknje, v katerih se pretrga financiranje in delovanje določenega projekta ali programa. V tem času se zopet vse stavi na prostovoljstvo, ki je tako ali tako prisotno vseskozi in na katerega država stavi v vsakem trenutku. 

Pomem prostovoljstva izpostavljajo tudi lokalne skupnosti. Prostovoljstvo je seveda pomembna komponenta v delovanju nevladnega sektorja in brez nje NVO izgubijo svoj smisel obstoja. Vse NVO opravljajo veliko prostovoljskega dela, kar pa ne pomeni, da vse NVO delajo enako dobro. Težava vrednotenja in meril na lokalnem nivoju je namreč ta, da bolj kot ne vse občine delujejo na način, s katerim želijo relativno zadovoljiti vse. S tem po eni strani nižajo konkurenčnost vrhunskih NVO in višajo pomen NVO, ki letno proizvedejo občutno premalo. Takšna situacija za odločevalce v lokalnih skupnostih prinaša dvojno zmago – prvič, nihče ni čisto zadovoljen oziroma nezadovoljen, in drugič, javni zavodi lahko delujejo naprej po ustaljenem programu, ki ne zahteva razvoja in napredka, saj konkurirajo sami sebi.

Problem konkurence se pojavlja tudi znotraj nevladnega sektorja. NVO bi morale bolj zavzeto težiti k razvoju organizacije skozi izobraževanja, usposabljanja, mentorstva, svetovanja in kreiranja partnerstev z drugimi sektorji, ki lahko v NVO prinesejo nova znanja, izkušnje in priložnosti. Prevečkrat smo namreč priča premajhni meri ambicioznosti in proaktivnosti NVO, ki se pogosto obnašajo samozadostno in v drugih sektorjih vidijo nasprotnike, namesto da bi iskali zaveznike. Konkurenčnosti ni mogoče razvijati brez partnerjev. Če se ne povezuješ sam, nikakor ne pomeni, da se ne povezujejo drugi in brez tvoje prisotnosti oblikujejo kvalitetnejše rešitve. Te rešitve pa so lahko s pomočjo povezavanja boljše za celotno skupnost, ki jo sestavljajo različni deležniki, vse od NVO do ostalih organizacij iz drugih sektorjev na lokalni, regionalni in državni ravni. Cilj povezovalne politike bi moral biti, da išče najboljše oziroma najbolj optimalne rešitve za državljane na vseh področjih. In ko bo politična elita v nekem trenutku po udarcih na drugih področjih znova načrtno vstopila v borbo z nevladnim sektorjem, morajo državljani pred takojšnjo kritiko spoznati, da so prav NVO tiste, ki skrbijo, da se njihovi otroci ukvarjajo s športom v klubih, da pojejo v pevskih zborih, da s planinci hodijo v gore, da se učijo igranja na glasbila, da delujejo v kulturnih društvih, da igrajo šah, da se izobražujejo v bukvarnah, da spoznavajo svoje in pravice drugih ljudi in da – čisto na koncu – dihajo manj onesnažen zrak.

 


1.4.2022

BELLUM IUSTUM

Avtor: Jure Lesjak, KOROCIV - Koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije

1.

Nekako sta se srečala. Toda ne ravno po naključju. Oba nasilneža in mirovnika, oba radikalna in zmerna, oba terorista in pacifista, oba z argumenti in brez njih. Oba s številnimi etiketami, četudi se z vsemi nikakor ne bi strinjala. Prvi opazi značko drugega. Ni bil navaden bedž, vsaj njemu se ni zdel. Bellum iustum je pisalo z rdečimi črkami na temno sivi podlagi. Rek mu je bil všeč. Poznal ga je, ker je o tem že mnogokrat razmišljal. Včasih tudi zelo na glas. Vedno je trdil, da ima vsakdo, če ga nekdo napade, pravico, da se brani z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To je človekova pravica, je vedno pripomnil in si ob tem v spomin priklical Francoisa Julliena, ki je na nekem mestu zapisal, da moramo težiti k temu, da bodo človekove pravice povzročile učinek univerzalnega, ki služi kot brezpogojno, v imenu česar je boj apriori pravičen, upiranje pa legitimno. Misel si je razlagal po svoje. Tako kot vsak. Lahko, da jo je malce priredil, lahko, da ne. Kakorkoli že, spet si ni mogel pomagati, da ne bi začel pogovora. Zopet o isti temi, zopet z drugim sogovornikom. Tega še ne pozna. Tudi on ne njega.

2.

Začne dokaj nenavadno z vprašanjem o Allenu Ginsbergu. Beatniku, avtorju pesmi Howl. Če ga pozna. Slišal sem že za tega homoseksualca. Čuden odgovor, si misli. Moloch whose name is the Mind! je zapisal v drugem delu pesmi. Zaradi tega mi je tvoj napis na znački nadvse pomemben. Za takšne stvari se je vredno boriti. Na vse načine. Kaj drugega je Moloch kot jebena oblast. In kdo drug nam kreira misli, pričakovanja in želje kot gospoda iz vrhov? Zaradi tega živimo v takšni bedi, zaradi tega so naša življenja tako ničvredna. Oblast je nasilje, oblast je vedno v vojni, oblast je vseprisotna. Oblast je vojna! Kako prav ima Slavoj Žižek, ko govori o sistemskem nasilju. In kako prav ima Étienne Balibar, ko nas poduči o ultra-objektivnem nasilju, ki je lastno pogojem globalnega kapitalizma. Saj pravim, oblast enostavno hoče imeti permanentno vojno stanje. Potrebuje ga! Zaradi kapitalizma. Drugače ne bi mogla obstajati. V nasprotnem nam ne bi mogla jemati svobode. Toda: kako je že rekel Malcolm X? Obramba svobode je močnejša in odpornejša od moči tiranije in zatiranja. To mi je všeč. To mi daje upanje. V imenu svobode je zares potrebno bojevati boje. Takšen upor je upravičen, takšna vojna je pravična.

3. 

Belo ni vedno belo in črno ni vedno črno. Bertolt Brecht je podal lep primer cinizma: S čim se ukvarjate? so vprašali gospoda K. Gospod K je odgovoril: zelo se naprezam, pripravljam namreč svojo naslednjo zmoto. Zelo blizu temu ste. V Krvavem poldnevniku je Cormac McCarthy govoril o deželi tam zunaj, o deželi neke druge vrste, katere resnična geologija ni iz kamna, ampak iz strahu. V takšni deželi živimo oziroma v takšnih deželah živimo. Nasilje, ki ga proizvajajo in prakticirajo zli posamezniki, nas je stalo že preveč varnosti in udobja. Takšne ljudi je potrebno odstraniti iz družbe. Tukaj je treba iskati pravičnost. Šele ko bomo iztrebili vse divjake, kot lahko beremo v knjigi Srce teme Josepha Conrada, takrat bo lahko naša civilizacija napredovala in začela iskati boljši jutri. Preveč je terorizma, preveč je individualnih in skupinskih akcij radikalnih grupacij, ki želijo škoditi obstoječemu redu. Red je red, temu se ne da oporekati. Kdor ga ne spoštuje, tega je treba izobčiti. Saj ga poznate, Ilicha Ramíreza Sáncheza, Carlosa Šakala, po vaše, enega najbolj znanih teroristov. Kaj drugega kot dosmrtna ječa bi bil pravi odgovor? Temu pravimo pravica. In kako naj bo človek ravnodušen, ko bere komunikeje britanske Angry Brigade, kjer so člani te nasilne organizacije zapisali, da se bo organizirani delavski razred podal v vojno z vlado? Seveda niso pozabili pripisati, da se bodo bojevali z bombami. 

4. 

Ko smo že ravno pri bombah: anekdota pravi, da je nemški častnik med drugo svetovno vojno obiskal Picassa v njegovem pariškem ateljeju, kjer je videl Guernico in ga ves zgrožen vprašal, če je on napravil tole sliko. Picasso mu je odvrnil: Ne, ti si to napravil. Imel je popolnoma prav. Belo ni vedno belo in črno ni vedno črno, praviš, kajne? Iskati bi bilo potrebno vzroke, ne zgolj posledic. Človek mora najprej spregledati, da bi lahko videl. In sodil. Tako je to videl Picasso, ki je dejal, da sta umetnino pravzaprav narisala nasilje in bombardiranje nemških ter italijanskih vojaških letal. Prav take napade danes zamenjujemo z evfemizmom humanitarne intervencije. Kaj, za vraga, je humanitarnega pri pobijanju ljudi? 

5.

Vojna je upravičena, ker je njen cilj mir, je nekoč dejal Sveti Avguštin. Tako je v teh primerih. Bellum iustum! S čimer, praviš, se strinjaš. Drugače je v primerih, ko nekdo hoče in celo zahtevo neko tako imenovano spremembo. Revolucija se sliši od ljudi, ki mislijo, da jih je bog poslal z namenom, da fizično uničijo, kar je leporečje za ubijejo, predstavnike oblasti, ki jih je želelo imeti ljudstvo. Bili so jih izvolili. Temu na zahodu pravimo demokracija. Kar je nasprotno revolucionarnim težnjam, ki si tako zelo želijo nazaj v prelepi komunizem. In tisti morilci, ki pobijajo nedolžne, tisti naj odgovarjajo za svoja dejanja. Ko je Ulrike Meinhof, soustanoviteljica Rote Armee Fraktion, pisala pismo iz oddelka smrti, se je pritoževala nad divjo agresivnostjo, za katero nima ventila. Zapisala je, da je to najhuje – jasna zavest o tem, da nimaš možnosti preživetja. Tudi žrtve te divje agresivnosti nemške urbane gverile in njihovih praks niso imele izbere. Toliko o humanosti. 

6. 

Vedno gre za vprašanje ciljev in sredstev. Ampak v vsakem primeru je potrebno gledati tudi na to, kaj lahko dosežeš. Nekaj moramo doseči. In če tega na moremo z nenasilnimi metodami, potem je pač potrebno spremeniti taktiko. Želja, ki žene k destrukciji, je pravzaprav tudi želja po kreaciji, je dejal Mihail Bakunin. Včasih ni dovolj, da, tako kot strogo pacifistični člani gibanja za državljanske pravice, zganjamo gandizem in prepevamo We shall overcome, in da skupaj s Freedom Riders iz Washingtona do zvezne države Mississippi pojemo If you miss me from the back of the bus. Kljub vsemu pa moram priznati, da so takšni aktivistični podvigi vseeno prinesli napredek. Zdaj lahko temnopolti Američani vsaj volijo. Je pa res, da so problem že same volitve.

7.

Puško, meč, kopje v dlan? Enkrat ja, spet drugič ne. To sprenevedanje je na koncu najslabše. Treba je zavzeti jasno pozicijo. Sem za to in to, za tem stojim za vsako ceno. Si kdaj bral pesmi predstavnika transcendentalizma Walta Whitmana? Čisti dokaz omahovanja in neodločnosti so njegovi verzi: Do I contradict myself? Very well then I contradict myself (I am large, I contain multitues). Tega manjka: odločnosti! Točno to, kar je v Atlas Shrugged povedala Ayn Rand: želim si kapitalizem, ki temelji na načelu laissez-faire, saj je to edini družbeni sistem, ki varuje posameznikove pravice in popolno svobodo. That's it!

8. 

Ko govorimo o odločnosti, vselej pozabljamo, da jo včasih odobravamo, naslednjič pa govorimo, da ne smemo tako hiteti in naj raje kakšno stvar vnovič premislimo. Črni blok je na alterglobalističnih demonstracijah v Seatllu sestavil komunike, v katerem je bil nadvse natančen in odločen, »kaj je potrebno storiti«, kot se je že pred več kot sto leti v pamfletu spraševal Vladimir Iljič Lenin. Danes bi ga John Holloway popravil z geslom »kaj lahko  naredim«, da najdem razpoke v kapitalističnem sistemu. Toda: ali ni Črni blok govoril odločno, ko se je zavzemal za ukinitev privatne lastnine, ki je inherentna kapitalizmu, saj je zatiralska in nasilna? Ko se je Črni blok zatekel k nasilju, je to upravičeval s še večjo odločnostjo: Ko razbijemo okno, želimo s tem uničiti tanek furnir legitimnosti, ki obdaja privatnolastninske pravice. Izložbeno okno postane zračnik, ki v dušeče ozračje veleblagovnice spusti nekaj svežega zraka. Pročelje stavbe pa postane tabla za zapisovanje idej, ki se rojevajo pri viharjenju o boljšem svetu. K temu bi lahko dodali misel Emme Goldman, da so nasilna politična dejanja v primerjavi z vso tiranijo kapitala samo kaplja v morje. Oziroma – da vrnem nazaj z Brechtom: Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke?

9.

Kako anarhistično! In kako predvidljivo. Ko lahko krivdo za nasilje brez vsakih težav individualiziramo in ko točno vemo, kdo stoji za nelegalnimi dejanji, takrat se vedno pojavijo tisti, ki bentijo čez sistem. Vsega je kriv sistem! Takšni smo zaradi sistema. Vi ste nas pripravili do tega. Odgovorna družba pač na žalost ali pa, bolje, na srečo potrebuje odgovorne posameznike, ki se morajo zgledovati po tistem znamenitem izreku John F. Kennedyja: Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti. Najprej se je treba seveda vključiti v sistem, spoštovati zakone in stremeti k čim nižji stopnji konfliktnosti. Upoštevajoč te zapovedi bo McCarthyjevo deželo strahu zamenjala dežela varnosti. Le če smo varni, pa smo lahko tudi svobodni. Svoboda pa je naš glavni cilj, kajne?

10. 

Že res. A stvar niti slučajno ni tako zelo preprosta. Tisti, ki se pritožujejo nad sistemom, se zavedajo da le ta ustvarja eno in edino Resnico. S primatom v določanju strukturnih pogojev za funkcioniranje sistema se oblasti odpira tudi polje za določanje dojemanja objektivne realnosti. Resnica je ena sama in tista je obče veljavna! Sistem komande in kontrole si tako prizadeva, da resnica ne bi nikoli postala subjektivna,  saj bi se v tem primeru, kot pravi Dave Neal, okvir naše družbe zrušil – zakon, vera, država, vse to se zgrne samo vase, ko spoznate, da je to, čemur nekateri pravijo resnica, pravzaprav s silo podprto mnenje. Kjer je vpletena moč, je to, kar velja za Resnico, v resnici proizvajanje mitov, laž in praznoverje. Seveda ne gre pričakovati, da bi različni militantni uporniki, po vaše, teroristi, anarhisti, komunisti, vandali, lahko s svojimi nasilnimi in nenasilnimi dejanji popolnoma ogrozili oblast in dojemanje ter podajanje Resnice. Lahko pa, kot v Državljanski poslušnosti pravi Henry David Thoreau, storijo nekaj. Na primer: prelomijo z dojemanjem vseobsegajoče totalnosti oblasti, ki stavi na posploševanje in redukcijo kompleksnosti in pozablja, da se v istem trenutku, ko se vzpostavi določena oblast, hkrati rojeva tudi njen antipod – konstituirajoča oblast, ki bellum iustum razume drugače. 

Projekt MOJ PEČAT v zaključni fazi

Ponedeljek, 30 Maj 2022 09:37 Napisal

MOJ PEČAT – GLASOVANJE

Občani in občanke Mestne občine Slovenj Gradec, vabljeni na glasovanje o pobudah, ki ste jih predlagali skozi projekt participativnega proračuna Mestne občine Slovenj Gradec. Izkazalo se je, da imate veliko idej o tem, kako občino narediti še prijaznejšo za bivanje. Sedaj pa je čas za glasovanje, da bodo vaše predlagane pobude tudi uresničene.

Glasuje se:

  • predčasno: v četrtek, 2.6.2022 v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec med 8.00 – 20.00 uro,
  • redno: v nedeljo, 5.6.2022 med 8.00 in 13.00 na sedežih vaških in mestnih skupnosti  - seznam glasovalnih mest.

Za katere pobude v svojem območju lahko glasujete, poglejte na spletni strani: Mestne občine Slovenj Gradec

 

V vaša gospodinjstva pa ste prejeli tudi  SGlasnik s podrobnejšimi informacijami.

Participativni proračun Moj pečat prihaja v odločilno fazo. Izbor pobud je opravljen, bliža se glasovanje.

Do roka je prispelo kar 35 predlogov občanov, med katerimi je 22 takšnih, ki ustrezajo merilom Participativnega proračuna v Mestni občini Slovenj Gradec Moj pečat ter bodo uvrščeni na glasovanje.

Seznam potrjenih pobud si lahko ogledate TUKAJ!

Vse organizacije, vključene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, vabimo k skupni pripravi dveh katalogov - eden bo za celotno Slovenijo in drugi za območje Mestne občine Ljubljana. V katalogih bodo predstavljena prostovoljska dela, v katera se v poletnih mesecih lahko vključijo mladi prostovoljci.

Vabimo vas, da premislite, kako bi lahko mlade tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami vključili v prostovoljske aktivnosti in jim s tem ponudili priložnost, da naredijo nekaj dobrega in se ob tem tudi učijo za življenje, morda spoznajo kakšen poklic, stkejo nova prijateljstva in pridobijo bogate izkušnje.

 

Vse prostovoljske priložnosti bomo zbrali in objavili v obliki spletnega kataloga, ki bo javnosti dostopen junija 2022 na http://www.prostovoljstvo.org, posredovali pa ga bomo tudi šolam, univerzam in mladinskim organizacijam, medijem ter spletnim portalom.

V katalogu bodo s posebnim znakom označene medgeneracijske aktivnosti ter tista dela, v katerih lahko sodelujejo tudi mladoletni prostovoljci, vendar morate ob tem pridobiti naziv Mladim prostovoljcem prijazna organizacija*.

Vabimo vas, da prostovoljska dela zapišete v prijavnico, ki jo v celoti izpolnjeno pošljete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. do petka, 27. maja 2022! Predlagamo, da priložite tudi kakšno fotografijo.

 

Prijazno vabljeni k sodelovanju!

 

*Članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij lahko s podpisom posebne izjave pridobijo znak »Mladim prostovoljcem prijazna organizacija«. Znak pomeni, da ravnajo v skladu z Zakonom o prostovoljstvu in znajo dobro mentorsko poskrbeti za mlade, ki še niso dopolnili 18 let. Srednješolci in drugi mladi, ki jih zanima prostovoljstvo, v teh organizacijah dobijo vse potrebne informacije, podporo in se lahko aktivno vključijo v delo pod vodstvom mentorja. Če se boste odločili za pridobitev tega znaka in izpolnjujete navedene pogoje, nam izpolnjeno, žigosano in podpisano izjavo posredujte po pošti na naš naslov ali pa skenirano na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Organizacije, ki ste znak pridobile že v prejšnjih letih, izjave ne pošiljajte ponovno.

Javna razpisa JSKD

Torek, 03 Maj 2022 06:52 Napisal

29. aprila 2022 je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavil javna razpisa za sofinanciranje obnove prostorov in nakupa oprema za potrebe ljubiteljske kulture in razvoj mladinske kulturne dejavnosti:

1. Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture za leto 2022 (razpis Prostori/Oprema-2022) bo odprt od 29. 4. 2022 do 30. 5. 2022. Povezava do razpisa TUKAJ!

2. Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj mladinske kulturne dejavnosti za leto 2022 (razpis MKC-2022) bo odprt od 29. 4. 2022 do 30. 5. 2022. Povezava do razpisa TUKAJ!

 

Movit išče nove regionalne partnerje v okviru infoservisa Eurodesk

Na Zavodu Movit vas vabijo k prijavi na razpis za ponovno vzpostavitev mreže regionalnih partnerjev v okviru infoservisa Eurodesk.

K prijavi so vabljene (mladinske) organizacije, ki kontinuirano delujejo na področju informiranja mladih in bi želele še nadalje razvijati kakovost na tem področju ter v svojo ponudbo vključevati informacije o evropskih priložnostih za mlade, možnostih za mobilnost in evropski mladinski politiki.

S prevzemom vloge Eurodeskovega regionalnega partnerja boste postali del nacionalne in evropske mreže Eurodeskovih regionalnih partnerjev, ki združuje 36 držav, 38 nacionalnih koordinatorjev in več kot 1500 partnerjev. Vključitev v Eurodesk vam bo omogočila medsebojno deljenje praks, nadgradnjo aktivnosti, dodatno vidnost, povezovanje in snovanje skupnih informacijskih projektov na nacionalni ravni ter priložnosti za učenje in spoznavanje dela drugih držav in vzpostavljanje partnerstev na evropski ravni. Obenem boste s strani Zavoda Movit, nacionalne agencije programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota, deležni dodatne podpore pri razvoju vaše organizacije in aktivnosti, ki jih izvajate.

Dodatne ugodnosti (in obveznosti), ki jih prinaša vloga Eurodeskovega regionalnega partnerja, lahko preverite v besedilu razpisa, ki je na voljo tukaj!

Rok za prijavo je 9. maj 2022.

Več informacij o infoservisu Eurodesk najdete na naslednji povezavi. V primeru, da imate v povezavi z razpisom vprašanja ali dvome, lahko te naslovite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

 

 

V torek, 12. 4. 2022, sta bili v Pamečah in Podgorju izvedeni delavnici v sklopu priprave participativnega proračuna v Mestni občini Slovenj Gradec. Na dobro obiskanih delavnicah je župan Tilen Klugler v uvodnem nagovoru izpostavil pomen procesa za lokalno okolje. Koroško regionalno stičišče NVO – KOROCIV je zastopal Jure Strah, ki je podal osnovne informacije o participativnem proračunu. Vodja projekta Moj Pečat Darko Sagmeister iz MO SG pa je predstavil merila in način sodelovanja. Udeleženci so imeli nekaj predlogov glede prilagoditve samega procesa. Zadnji del delavnice je bil namenjen diskusiji med udeleženci o izboljšavah v lokalnem okolju, ki bi jih lahko povzročila uvedba participativnnrga proračuna. Predlaganih je bilo tudi kar nekaj osnutkov atraktivnih predlogov o urejanju raznih igrišč in rekreacijskih površin, postavljanju raznih klopc, pitnikov ipd.

Naslednji delavnici bosta 19. aprila ob 17. uri v Gasilskem domu v Šmartnem in ob 19. uri v Mali dvorani MKC Slovenj Gradec.

V kolikor imate kakšno vprašanje, nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali pokličite 031 308896 - Jure STRAH.

 

 

 

 

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje društvenih programov in dejavnosti splošnega značaja, ki so v javnem interesu v Občini Ravne na Koroškem in se bodo sofinancirali iz občinskega proračuna v letu 2022.

Upravičeni prijavitelji

Pravico do sofinanciranja društvenih programov in dejavnosti splošnega značaja v Občini Ravne na Koroškem imajo društva in organizacije, ustanovljene v skladu z Zakonom o društvih z dejavnostjo splošnega značaja, razen društev s področij kulture, športa, socialnega in zdravstvenega varstva, kmetijstva in turizma ter drugih dejavnosti, ki jih občina sofinancira na osnovi samostojnih pravilnikov o sofinanciranju. Prijavitelj mora imeti sedež in izvajati programe na območju Občine Ravne na Koroškem oziroma je program njihovega dela zastavljen tako, da vključuje občane Občine Ravne na Koroškem. Glede drugih pogojev glej razpisno dokumentacijo TUKAJ!

Več aktualnih razpisov za NVO  najdete na spletni strani Občine Ravne na Koroškem v rubriki JAVNI RAZPISI IN OBJAVE.

Višje davčne olajšave podjetnikom za donacije NVO

Ponedeljek, 11 April 2022 06:44 Napisal

Državni zbor je 11. marca 2022 sprejel novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki med drugim določa tudi zvišanje davčnih olajšav za donacije samostojnih podjetnikov, in sicer dvig splošne davčne olajšave za donacije z 0,3 % na 1 %. Določba je stopila v veljavo 22. marca 2022, olajšava pa velja že za leto 2022.

Sprememba ureditve davčne olajšave za donacije samostojnih podjetnikov se nanaša na:

  • - dvig davčne olajšave za donacije z 0,3 % na 1 % obdavčenih prihodkov davčnega obdobja zavezanca,
  • - možnost olajšave za dodatnih 0,2 % obdavčenih prihodkov za donacije, izplačane v športne namene. Do 19. marca je ta dodatna olajšava omejena le na donacije v kulturne namene in donacije prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu,
  • - dodatna olajšava za donacije izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport, kjer davčna olajšava znaša do 3,8 % obdavčenih prihodkov.

Sprememba velja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022 in sicer tako, da bo lahko donator uveljavljal davčno olajšavo do 5 % obdavčenega prihodka, vendar pa olajšava nikoli ne sme presegati višine davčne osnove.

Vir: CNVOS 2022

  • 1
  • 2
  • 3

Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

© 2016 Korociv.si | Spletna agencija Si-TEAM

Iskanje