Društvo psihologov Slovenije v partnerstvu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje

in v sodelovanju z

Ekipo za psihološko pomoč Civilne zaščite,
Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo, 
Združenjem zakonskih in družinskih terapevtov in
Združenjem psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu

vzpostavlja

Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 za prebivalstvo 041 443 443.

S telefonom želijo zagotoviti podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov, soočajo z različnimi stiskami. Prek telefona bodo pomoč nudili izkušeni psihologi in psihoterapevti. Na povabilo k sodelovanju pri nudenju prostovoljne psihosocialne podpore se je do danes odzvalo več kot 200 strokovnjakov.

Telefon je namenjen krajšim pogovorom za:

• čustveno podporo pri obvladovanju tesnobe, strahu, jeze in drugih čustvenih stanj ter z njimi povezanih odzivov;
• podporo obolelim in svojcem oseb z boleznijo COVID-19;
• podporo ob izgubi bližnjega zaradi bolezni COVID-19;
• priporočila in podporo pri vzgoji otrok in izvajanju šolskih obveznosti v teh posebnih okoliščinah;
• podporo ob soočanju s partnersko krizo v času bivanja v izolaciji;
• razmislek o drugih duševnih spremembah, ki jih doživljamo v tem obdobju.

Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 bo obratoval vsak dan:

• delavniki: od 16h do 24h
• sobota in nedelja: 12h do 24h

Dopoldne oziroma med ordinacijskim časom, ko telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 ne deluje, so na voljo drugi viri pomoči, ki so zbrani na:

http://www.dps.si/seznam-telefonskih-stevilk-za-psihosocialno-pomoc/
https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne

Storitev klicnega centra je društvu doniralo podjetje Telekom Slovenije.

Krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNVOS redno objavlja koristne informacije s področja nevladnega sektorja ter vpliva epidemije na njegovo delovanje.

Na povezavi TUKAJ lahko najdete ključne infomracije, sprejete interventne ukrepe, odgovore na najpogostejša vprašanja (FAQ), kratke svetovalne videe ekipie CNVOS ter prispevke o delovanju NVO v času razglašene epidemije, pojasnila ... 

V kolikor se vam pojavijo dodatna vprašanja ali dileme, pa nas lahko kontaktirate tudi na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., preko naših družbenih omrežij ali na 040 296 064. 

Želimo vam čim manj stresa in ostanite zdravi!

Ekipa KOROCIV-a

Društvo tabornikov Rod Koroških jeklarjev Ravne na Koroškem je v februarju obeležilo 60-letnico svojega delovanja na poseben, lahko bi rekli srčen taborniški način. Z veliko dobrodelno akcijo so pomagali številnim posameznikom ter živalim. O tem in dinamiki v društvu smo se pogovarjali s Tino Gornik, načelnico ter Miho Rebolom, starešino. 

60 let dobrih sledi

Zakaj niso 60. obletnice društva obeležili »zgolj« s proslavo, dogodkom, temveč z veliko dobrodelno akcijo, ki je trajala kar 60 dni? »Ko smo sedeli v Punklu in nizali ideje, so se pojavljale različne, od stand-up predstave recimo do omenjene dobrodelne akcije, a ves čas smo vedeli, da želimo, da ima dogodek ob obletnici doprinos družbi, torej dobrodelno noto,« je idejo za akcijo pojasnil Miha Rebol. Seveda pa postavitev same akcije ni bila dovolj: predvsem v decembru so se udeležili več dogodkov, na katerih so promovirali dobrodelen projekt in ljudi vabili k sodelovanju. Večinoma so se odzvali občani občine Ravne na Koroškem, dosti le-teh je povezanih s taborniki: bodisi so to prijatelji, družinski člani, znanci tabornikov bodisi bivši člani. Podjetja ali organizacije, ki bi se skupinsko odločile za donacijo, žal ni bilo, pojasnita Tina in Miha. »Z akcijo smo sicer zadovoljni, pozitivno nas je presenetila količina zbranih oblačil za družine in hrane za živali, malenkost slabši je bil odziv pri šolskih potrebščinah (je pa res, da so te stvari laže in mogoče tudi pri teži nismo najbolje upoštevali tega dejstva).« 

»V 60 dneh so zbrali 65 kilogramov hrane za zapuščene živali, 120 kilogramov oblačil za socialno ogrožene družine, 20 kilogramov šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin in kar nekaj prostovoljnih prispevkov, s katerimi načrtujejo nakup drevesnih sadik, ki jih bodo zasadili spomladi, okoli dneva Zemlje, ki je tudi dan tabornikov.”

 Tina Gornik in Miha Rebol na dogodku ob 60. obletnici z županom dr. Tomažem Roženom / Foto: Fotofabrik

Najlaže je všečkati na Facebooku

Dobrodelnost je tudi sicer pomemben del številnih taborniških aktivnosti. Miha in Tina ocenjujeta, da smo kot družba kar dobrodelni, a vedno bi lahko bili še bolj ... »Pri tem se seveda lahko vprašamo, zakaj je dobrodelnost sploh potrebna, zakaj za težave ogroženih posameznikov in živali ni poskrbljeno iz drugih sistemov, zakaj zanje ne poskrbi država.« Miha še dodaja, da problem vidi tudi v apatičnosti družbe: marsikdo bi z veseljem doniral, a samo, če se vse uredi namesto njih. »Opažam tudi, da je ljudjem laže všečkati na Faceoboku in objavljati o pomembnosti dobrodelnosti kot nekaj narediti v resničnem življenju.« Oba sogovornika pa ocenjujeta, da z osredotočenostjo na dobrodelnost izstopajo od številnih drugih nevladnih organizacij, ker ne delajo samo tistega, kar naj bi bilo njihovo jedro programa (zgolj taborniške vsebine, čeprav so zanje zelo pomembne, ker je to njihova identiteta), ampak delajo dosti za družbeno dobro. 

Članov ne »zavijajo v vato«, temveč jih učijo sprejmanja odgovornosti 

Vsebinski program Roda Koroških jeklarjev poteka preko številnih aktivnosti v naravi, toda preko priprave programa člani pridobivajo tudi kompetence, ki so dandanes nujne: časovno planiranje, organizacija, celostni pogled na stvari. »Tudi vrednotenje se nam zdi zelo pomembno, uvajamo ga že pri mlajših članih: da znajo oceniti aktivnosti, kako se jim je zdelo. Sprašujemo skozi pogovor, kaj jim je bilo všeč, kaj bi spremenili, skušamo vključiti zgodbe ...« razlaga Tina. Prednost društva oba sogovorca vidita tudi v tem, kako odprti so do nekih tem, taborniki so popolnoma neopredeljeni kar se tiče duhovnosti, spolne usmerjenosti ipd. »Za tabornike velja tudi, da mladi delamo z mladimi, kar pomeni, da že mlajši (od 16. leta dalje) prevzemajo odgovornost vodenja taborniške skupine, starejši pa jim pri tem nudimo potrebno podporo. Poskušamo vzgajati mlade, ne samo mimogrede, tudi načrtno.«  

»Poskušamo vzgajati mlade, ne samo mimogrede, tudi načrtno.«

Tina poudari še, da ji je pri tabornikih všeč ravno način dela, ki je dosti drugačen od dela v ostalih organizacijah. Imajo posebne vrednote, cilje, mednarodne dogodke ... delovanje v društvu je dosti širše kot samo ena interesna dejavnost. 

»Delovanje v društvu je mnogo širše kot samo interesna dejavnost.«

Taborniki / Foto: Društvo tabornikov Rod Koroških jeklarjev Ravne na Koroškem

Angažiran, solidaren, avtonomen, odgovoren posameznik

Vsakega člana želijo vzgojiti v angažiranega, solidarnega, avtonomnega in odgovornega posameznika. Velik delež programa se naslanja na samostojnost članov. »Naša želja je vzgojiti posameznike, ki se bodo znali soočati z izzivi: ki ne bodo rekli ne zmorem, ne bom, ampak bodo stvar raziskali, poiskali možnost, zagrizli v izziv in ga nekako rešli. In ko bodo enkrat to znali, da bodo pripravljeni pomagati tudi drugim,« razlaga Miha. Jih pa seveda pri delu usmerjajo, mentorirajo. »Taborništvo omogoča tudi, da znotraj organizacije delaš napake: pazimo seveda, da ta napaka ni tisoč evrov minusa na projektu, ampak neke manjše napake. Če ta posega v samo varnost ipd. seveda prej posežemo, s programskega vidika pa imajo člani možnost sami preizkusiti svoje ideje. Zato mogoče program ni vedno popoln, a omogoča, da se mlajši prostovoljci učijo,« dodaja Tina. V društvu je sicer aktivnih okoli 40 članov, večina jih ostaja v društvu dlje časa, nekateri pa privabijo tudi svoje prijatelje, znance.  

»Naša želja je vzgojiti posameznike, ki se bodo znali soočati z izzivi.«

Bi lahko izpostavila najlepši trenutek/dogodek, ki se vama je kot nevladnikoma zgodil tekom dosedanjega ustvarjanja?

Oba izpostavita zgodbo mlajšega člana društva, ki je po taboru navdušeno razlagal mami. “Mama veš, mi pa tu nismo imeli pomivalnega stroja, mi smo si mogli pa posodo sami pomivat. Pridi, ti bom pokazal, kako se to dela.” Sicer pa Tina izpostavlja dogodek, ko je prejela svojo prvo pravo rutico, Miha pa svojo navado, ki postaja tradicija: spanje ob ognju, pod zvezdami, zadnji dan poletnega tabora. “To je zadnji dan, ko veš, da je tabor tik pred koncem in naslednji dan se zbudiš, sicer slabo naspan, ampak veš, da te samo še nekaj ur loči do konca: tisti občutek ponosa, da je stvar res izpeljana. Ogenj nekako res ponazarja tabornike pod milim nebom.”

Če bi v zgolj parih besedah morala opredeliti, kaj nevladni sektor je, kako bi ga ubesedila?

Nevladni prostor je prostor ogromnih možnosti osebnostnega razvoja, ker se lahko v različnih stvareh preizkušaš. 

“Bi pa nevladne organizacije gotovo za še boljše delovanje potrebovale dodatne spodbude s strani države: finančne, boljše pogoje (recimo kakšne olajšave za nevladne organizacije, ki se po nekih določilih pogosto znajdejo v istem košu z drugimi institucijami, čeprav je v resnici njihova narava in način dela povsem drugačen). Tudi če gledamo razpisna sredstva za nevladne organizacije in primerjamo z vladnim sektorjem, je razlika ogromna.” Večina dela v nevladnem sektorju bazira na prostovoljstvu in še kakšna spodbuda, priznanje za dobro delo, bi veliko pomenila, menita sogovornika. 

Tina Gornik in Miha Rebol / Foto: Ana Pisar Čivčić

POZIV PROSTOVOLJCEM ZA POMOČ V SOCIALNO VARSTVENIH ZAVODIH

Čas epidemije koronavirusa lahko močno zmanjša število kadra znotraj socialno varstvenih zavodov (domovi za starejše, posebni domovi). Ljudje so tam nastanjeni 24 ur na dan, čas epidemije pa njihovih potreb ni zmanjšal.

Na Slovenski filantropiji in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ne želijo, da bi se zaradi koronavirusa zmanjšala kvaliteta oskrbe ljudi. Za njih je sedaj dobro poskrbljeno. V primeru velikega upada zaposlenih v zavodih (zaradi bolezni) pa je potrebno reagirati hitro. Prostovoljsko delo ne predstavlja dolgoročne rešitve pomankanja kadra, ampak samo hitri »krizni« odziv.

Vse zainteresirane posameznike vabijo k registraciji vaše pripravljenosti. Glede na potrebe posameznih zavodov vas bodo povabili k sodelovanju. Ne glede na dejansko vključitev v prostovoljsko pomoč v dom za starejše, se vam zahvaljujejo za pripravljenost, s katero sporočate, da se lahko kot družba zanesemo drug na drugega.

Pomoč, ki se bo morebiti potrebovala, je naslednja:
• Pomoč pri delitvi hrane.
• Postiljanje in preoblačenje postelj.
• Transport materiala in odpadkov.
• Posamični sprehodi stanovalcev.

V primeru zares izredne situacije iščejo tudi ljudi, ki bi lahko pomagali pri negi in so za to ustrezno usposobljeni.

V skrbi za čim boljše zagotavljanje zdravja vseh vključenih, k prostovoljski pomoči vabijo ljudi stare do 55 let, ki niso (bili) v stiku z okuženimi ali drugimi bolnimi osebami in nimajo znakov okužbe z novim korono virusom (so zdravi) .

Ne iščejo prostovoljcev/k za enkratne obiske, pogovore, prostočasna druženja, temveč tiste, ki se lahko zavežete k sodelovanju na daljši rok (teden ali 14 dni). Domovi bodo ostale pomoči zelo veseli po koncu epidemije.

Prostovoljsko delo bo potekalo na organiziran način, zagotovljena bo določena podpora. Od vas pričakujejo odgovornost, zavzetost in spoštovanje navodil, da s tem ne ogrozite zdravja sebe, drugih zaposlenih in varovancev.

Svojo pripravljenost za pomoč lahko izkažete z izpolnitvijo obrazca na povezavi.

Nevladne organizacije!

CNVOS je na enem mestu zbral številne koristne informacije, usmeritve in napotke za projekte, poslovanje, ukrepe ... v času epidemije v naši državi. Povezavo do novice najdete tukaj! 

Slovenska filantropija: Kam po pomoč? Kako lahko pomagam? Info tukaj.

Za vsa dodatna vprašanja in dileme pa se lahko obrnete tudi na nas: 040 296 064 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali pa na našem Facebook, Instagram ali Twitter profilu!

Ekipa stičišča KOROCIV 

Spoštovani, na spodnji povezavi najdete več informacij glede vveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS- CoV-2. 

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Koronavirus/Dokument2-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja.pdf?fbclid=IwAR1zO5qZQCuYevOaCqvZFyJfQqe8FDVOd0UQEirZxvZLt_qpsl7TnkRDRmM

Aktivirajmo prostovoljce za pomoč najbolj ranljivim! ♥

Dragi nevladnik/ca,

Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas sta že začeli z zbiranjem lokalnih prostovoljcev za pomoč najbolj ranljivim (starejšim, kronično bolnim ipd.).

Pomembno je, da so akcije koordinirane (da kdo ne ostane brez pomoči) in dovolj množične (da bo na terenu dovolj pomoči za vse). Zato vas v dogovoru z Rdečim Križem Slovenije in Slovensko karitas pozivamo, da aktivirate svoje člane in prostovoljce. 

Angažma je možen na dva načina:
➡ z neposredno prijavo za prostovoljca v spletni bazi, ki sta ju RKS in Slovenska karitas posebej ustvarili: povezava do prijavnega obrazca RKS (https://forms.office.com/Pages/ResponsePage.aspx…)
➡ da se kot organizacija povežete z lokalno izpostavo Rdečega križa ali Karitas in se dogovorite, kako lahko pomagate.

Alternativno se lahko obrnete tudi na občinski štab Civilne zaščite.

V Sloveniji je 27.000 nevladnih organizacij z več kot pol milijona prostovoljcev. Temeljimo na solidarnosti, podpori in vključevanju. Vedno pomagamo. Dajmo tudi tokrat! 

Pri aktiviranju pa prosim ne pozabite, da se iščejo mlajši in zdravi prostovoljci in da je treba upoštevati vsa pravila NIJZ (umivanje rok, primerna razdalja …).

Prav tako priporočamo, da svoje članstvo obvestite, da če potrebujejo tovrstno pomoč, naj se obrnejo na lokalni Rdeči križ ali Karitas.

V solidarnosti je moč! Delite tudi med ostale, hvala! 

V mesecu marcu in aprilu bodo v Črni na Koroškem potekale številne aktivnosti na področju zdravja in športa. Poleg rednih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru projekta “Zdrava Črna”, bodo od 18. do 21.3.2020 potekali “Dnevi za zdravje in šport”. Ob svetovnem dnevu zdravja, 7.4.2020, bo organiziran že tradicionalen dogodek “Dan za zdravje v občini Črna na Koroškem”.

Obe prireditvi bosta povezovali vsebine s področja zdravja in športa, ki bodo namenjene vsem občanom, še poseben poudarek pa bodo namenili otrokom in njihovim staršem. Na različnih prizoriščih v kraju (stadion, šola, telovadnica, kulturni dom, medgeneracijski center, šolsko igrišče, športno igrišče v Rudarjevem, CUDV) se bodo odvijale športno-rekreativne vadbe, predavanja, delavnice ter promocijske aktivnosti preventivnih in drugih zdravstvenih programov.

V Črni na Koroškem se od leta 2017 izvaja projekt “Zdrava Črna”, v katerem sodelujejo Občina Črna na Koroškem, NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Koroška, KOROCIV - Koroško regionalno stičišče nevladnih organizacij, Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, OŠ Črna, Vrtec kralj Matjaž, CUDV - Center za usposabljanje delo in varstvo, CSD - Center za socialno delo Koroška ter druge nevladne organizacije in posamezniki s področja zdravja in športa v občini. 

V lanskem letu je projektni svet “Črna - zdravo mesto” izdelal strateški načrt z akcijskim planom na področju zdravja za obdobje 2019-2024. Občina Črna na Koroškem je bila vključena tudi v “Slovensko mrežo zdravih mest”. V mesecu aprilu bo izdelan nov “Katalog aktivnosti na področju zdravja in športa”, ki bo enako kot leta 2018 izšel kot priloga Črjanskih cajtng. 

Kot novost bo v letu 2020 vsako tretjo sredo v mesecu v Črni na Koroškem potekal “Dan za zdravje in šport”, ki bo namenjen vsem občanom z željo po aktivnem preživljanju prostega časa. Informacijam lahko vseskozi sledite na facebook strani Zdrava Črna.

Klub Uporabnikov Ludoteke - Ludek je društvo s sedežem v Radljah ob Dravi, katerega poslanstvo je negovanje igralne kulture v vsej svoji pestrosti. Z bogatim izborom namiznih in družabnih iger za otroke in mladostnike, družine, pa tudi starejše, omogočajo zanimivo alternativo, z dodano pedagoško vrednostjo, za igrivo, nasmejano in poučno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Dejanom Gumpotom.

Društvo redno sodeluje z različnimi organizacijami in ustanovami, s katerimi soorganizirajo dogodke za igranje družabnih iger. Že nekaj let tako recimo večkrat letno prirejajo večere družabnih iger v Koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks, kjer je opazen porast obiska in zanimanja za igre. "Všeč mi je, ker na te večere prihajajo ljudje iz vseh treh dolin. Pa tudi Kompleks kot prostor z dovolj mizami in prostora za igranje je odličen," razlaga Dejan Gumpot, predsednik društva. Sodelovali so tudi s tremi osnovnimi šolami na Koroškem (OŠ Dravograd, OŠ Radlje ob Dravi ter OŠ Prevalje), kjer so otroci imeli priložnost igranja družabnih iger med odmori ter v podaljšanjem bivanju. "Izkazalo se je, da imajo šole težavo, ker otroci nenehno posegajo po zabavni elektroniki. Zato so želeli ponuditi vsebino, ki bi jih odvrnila od uporabe mobilnih telefonov in igranja igric na njih v odmorih ter jih vzpodbuditi k medsebojnemu druženju." Tovrstno sodelovanje so sicer lani opustili, ker žal tudi v društvu niso uspeli pridobiti dovolj brezplačnih novih paketov iger. Pa tudi zanimanje med šolami ni pretirano, ker je povezano s prevzemom odgovornosti za igre kot takšne, še dodaja Gumpot, kar je škoda, ocenjuje, saj so družabne igre idealne za krepitev socialnih in komunikacijskih kompetenc, kar pa navsezadnje vključujejo že sami učni načrti.

Društvo Klub Uporabnikov Ludoteke - Ludek pa je sodelovalo tudi z ravensko knjižnico v okviru dogodka Noč knjige, ko otroci prespijo v knjižnici; s CEZAM-om Ruše – soorganizirali so družinski dan; s centrom za socialno delo Ravne v okviru 11. Šole šale; z mladinskima centroma v Radljah ob Dravi ter Dravogradu; pa tudi z društvom Ludo iz Radelj.

Dejan Gumpot / Foto: Špela Peruš

Društvo razpolaga z okoli 450 igrami

Gumpot ocenjuje, da društvo trenutno razpolaga z nekje 450 različnimi družabnimi igrami oz. večinoma so to namizne družabne igre, imajo pa tudi takšne, ki niso ravno za na mizo, ker so prevelike. Med seboj se razlikujejo glede na trajanje igre: od recimo petih minut do osmih ur, pa tudi glede na starost, primerno za igranje. "Če bi moral družabne igre razdeliti v neke sklope, bi rekel, da so prvo igre, ki spodbujajo logično vzročno sklepanje, kar je večinoma pri vseh, potem so recimo motorične igre, pa lingvistične. Activity recimo kombinira vse tri omenjene vrste.

Skratka spekter je zelo širok, vsaka igra je malo drugačna." Društvo redko kupuje nove igre – večino iger, ki jih imajo, so dobili brezplačno z raznimi akcijami: na založbe pošiljajo mejle, če imajo mogoče kakšno staro zalogo, promocijski material ali v promocijskem smislu kakšen budget, da podprejo Ludoteko in da skupaj širijo igralno kulturo. Sodelovali so tudi z Zadrugo dobrote, kjer so jim shranjevali igre. "Veliko iger, ki so pristale v teh zelenih kontejnerjih, sicer ni bilo ravno uporabnih oz. dosti delov je bilo raztrganih ali izgubljenih, ampak tudi v redu, smo pa imeli za rezervne dele. Sicer pa sem ugotovil, da v Sloveniji nimamo tako močnega trga oz. tako močnih založb, da bi bile pripravljene tudi kaj brezplačno podariti. Redki, redki so primeri; nazadnje recimo smo brezplačne igre prejeli in jih nato predali Centru za socialno delo, da so igre pristale v božičnem času pri otrocih iz socialno ogroženih družin. Pa ne dolgo nazaj sem recimo spet iz Nemčiji prejel en paket, smo polovico paketa dali v hišo za brezdomce, da se lahko igrajo ..."

Od Instagrama do šaha

Gumpot ključen razlog, ki pritegne mlade stran od družbenih omrežij, telefonov, televizije ... k igranju v živo, sede, za mizo, vidi predvsem v tem, da je na Koroškem ponudbe tako malo, da so uporabniki veseli vsega, kar jim omogoča druženje. "Sploh pa v takšnih prostorih, ki so bolj "na easy", kot so recimo Kompleks, Raum AU, Špajz ... ne vem če so ravno igrice tiste, ki tako pritegnejo, jaz bi rekel, da bolj pritegne druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa." Tudi sicer sodobne tehnologije ne vidi kot 'konkurence' društva. Telefoni predstavljajo bolj introvertirano možnost, pravi, igrice pa so bolj za druženje in za malo več socialnega kontakta. "Sicer pa gredo tudi trendi v tej smeri: Ravensburger je že naredil igrice, kjer sodelujeta telefon in namizna igra. Imaš stojalo, daš telefon z njihovo aplikacijo v stojalo, telefon poskenira dogajanje in ko se s kegeljčkom premikaš, telefon s teboj kominicira, igrica se nato na tak način razvija."

Mladi potrebujejo avtonomijo, brez tega ne gre

V kontekstu debate družabnosti in družbenosti današnje mladine, za katero sicer nekako potihem (ali pa tudi ne) velja, da so virtualno močno, sicer pa medlo prisotni v družabnem življenju, pa Gumpot poudarja pomen »bottom-up« pristopa. "Jaz recimo opazim razliko med prostori kot je Kompleks na Ravnah in Špajz v Slovenj Gradcu. Pri slednjemu je več neke avtonomije sodelujočih, kolektivne zavesti, strukture sicer so vzpostavljene, ampak ni toliko institucionalizirano kot v Kompleksu, zato se mladi s prostorom bolj poistovetijo in ga jemljejo za svojega. Ne glede na vsebino. Menim, da je mladim potrebno dati avtonomijo znotraj institucije, ki jim je namenjena in da brez tega ne gre. Brez te avtonomije se ne bodo poistovetili." Če bi si torej mladi sami zaželeli prostor, kjer bi lahko igrali družabne igre, je to nekaj najboljšega možnega, kar se društvu kot je KUL Ludek lahko zgodi. "Recimo podoben projekt sedaj vzpostavljamo z Raum AU. Imajo staro komunalo v začasni rabi, kjer bomo v bodoče namenili prostor za igranje družabnih iger. Predvidoma se bodo enkrat do dvakrat na teden igrale družabne igre plus kakšen večji dogodek, turnir, se bo organiziral. Je pa iniciativa prišla čisto s strani večerov družabnih iger oz. posameznikov, ki nanje hodijo in so želeli, da bi to priložnost imeli večkrat. Gre torej za vzgib s strani uporabnikov ... no, hkrati pa je mreženje nevladnih organizacij preko Korociva pripeljalo do tega novega sodelovanja."

Dejan Gumpot med obiskovalci družabnih večerov / Foto: Špela Peruš

Igra definira človeka

V preteklosti je bila družabnost recimo starejših z vidika iger vezana predvsem na igranje kart, pri mlajših pa na številne tudi ulične igre. Kako to v kontekstu pojava družabnih iger vidi Gumpot? "Če čisto na igro pogledava – meni se zdi, da je to povsem zakoreninjeno, pa ne samo v človeku, recimo tudi pri živalih. Veja znanosti, ki proučuje živalsko obnašanje, trdi podobno. Mali levčki ali volkeci se igrajo, grizejo ... se pripravljajo na življenje. Tudi nizozemski zgodovinar Huizinga je s svojo teorijo 'Homo Ludens' dopolnil prejšnjo, obstoječo teorijo 'Homo faber', ki je zagovarjala, da delo definira človeka oz. njegovo kulturo. On je rekel, da igra definira človeka, ker je igra tista v otroštvu, ki je pred delom. Ti se skozi igro pripravljaš na kasnejše delo." Dodaja še, da ima igra sama tudi meta nivo: če ti ne uspe, imaš v naslednji igri novo priložnost za uspeh. Na tak način se pripravljaš na realno življenje.

"Menim, da je mladim potrebno dati avtonomijo znotraj institucije, ki jim je namenjena in da brez tega ne gre. Brez te avtonomije se ne bodo poistovetili."

Igre spodbujajo kritično mišljenje

Igranje iger je, kot trdi Gumpot, neformalno izobraževanje. Igre po njegovem tudi pomembno pripomorejo k razvoju kritičnega mišljenja. "Zaradi nujnosti logično vzročnega sklepanja, komunikacije, argumentiranja ... družabne igre spodbujajo kritično mišljenje, kar se mi zdi za današnjo družbo zelo pomembno." Z igranjem namiznih iger razvijamo socialne in komunikacijske kompetence, zato je obstoj in razvoj igralne kulture še kako pomemben, dodaja Gumpot. In katera je njegova najljubša? Izmed nekje 150 iger, ki jih je že preizkusil, je njegova najljubša igra Catan. Je še nekaj drugih, ki so mu tudi zelo pri srcu, recimo šah. Sicer pa ima rad malenkost bolj zakomplicirane igre, "tiste bolj za 'geeke', ker tam čisto padeš v tisti fantazijski svet, ki te posrka vase," z nasmehom odgovarja Gumpot.

"Zaradi nujnosti logično vzročnega sklepanja, komunikacije, argumentiranja ... družabne igre spodbujajo kritično mišljenje, kar se mi zdi za danajšnjo družbo zelo pomembno."

KUL Ludek 2030

Ob vprašanju ciljev in vizije društva Gumpot pravi, da je njihov ultimativen cilj, da bi nekoč razpolagali s prostorom na Koroškem, ki bi izgledal tako kot izgleda Ludovico v Grazu. "Njih tudi moram omeniti – toliko kot so nam oni pomagali pri razvoju ideje, z raznimi vsebinami, tudi z donacijami iger ... oni so na prvem mestu." Ludovico je štajerska deželna ludoteka, zadolžena za celo avstrijsko Štajersko, s sedežem v Grazu: v regiji skrbijo za družabne igre, dogodke ... imajo tudi nekaj festivalov letno, tudi za zabavno elektroniko, ampak čisto v družabnem smislu. "Pri njih mi je zelo zanimivo tudi to, da jih naročajo tudi društva upokojencev, pri katerih naredijo pregled zabavne elektronike od leta 90 do Playstation-a 5 ali 4, kolikor je že zdaj ... To je trenutno zelo popularno – upokojenci to množično naročajo." Gumpot še dodaja, da je prejšnji predsednik društva, sedaj že upokojeni gospod, ki sam sebi pravi 'igrozof', prakično mentor pri razvoju ideje Ludoteke KUL Ludek. "Oni so v javnem interesu, imajo praktično brezplačen najem lokacije na kar velikem prostoru v Grazu. Ludovico je zelo urejen, nov, lep, sodelujejo z zelo različnimi organizacijami nevladnega sektorja, šolami ... Nazadnje, ko sem vprašal, je bilo 11 zaposlenih, njihov letni promet pa sega tudi do 288 tisoč evrov, delujejo pa že nekje 27 let, če sem si prav zapomnil," navdušen razlaga Gumpot.

KUL Ludek si torej želi še razširiti sodelovanje in doseči kontinuirano delovanje na rednem nivoju. "Vsebine z namiznimi igrami je ogromno, idej je ogromno, nimamo pa trenutno kadrovskih, infrastrukturnih ter finančnih zmožnosti, da bi to izvedli." Meni tudi, da je interes znotraj lokalnega okolja dovolj velik, da bi tovrsten prostor na Koroškem zaživel. "Jaz mislim da interes je, seveda z eno pozitivno promocijo ga bi bilo še več ... ampak mi ni ključen ta interes, ker se mi bolj zdi ključno je to, da je potreba, sploh v današnjih časih, z vsemi temi napravami."

Družabne igre / Foto: Tisa Praprotnik 

Bi lahko izpostavil najlepši trenutek/dogodek, ki se ti je kot nevladniku zgodil tekom dosedanjega ustvarjanja?
Pozitivne odzive prejemam redno in sem jih seveda zelo vesel. Bi pa izpostavil specifično zgodbo: enkrat je na dogodek sprva prišel fant in se igral s prijatelji, nato so prijatelji odšli domov in čez čas tudi on, saj je ponj prišla njegova mama. A že čez eno uro se je navdušen vrnil v dovrano ter nadaljeval z igranjem igre, ki jo je igral že prej s prijatelj. Nekje minuto za njim pa vstopi še njegov oče, se predstavi in pojasni, da sin ni mogel zdržati doma, da je želel nazaj. Nato sta se oba, oče in sin, igrala vse do večera, dokler ni bilo dogodka konec, nekje ob deveti zvečer.

Če bi v zgolj parih besedah moral opredeliti, kaj nevladni sektor je, kako bi ga ubesedil?
Glavni namen nevladnega sektorja je ta, da nam vsem skupaj izboljšuje kvaliteto življenja. Mogoče zapolni nekatere vsebine, ki jih javni sektor sam pač ne more oz. jih ne zna oz. ni dovolj kreativen zanje, kakorkoli.
Je pa težko delovati znotraj nevladnega sektorja, meni predvsem zaradi nekega razparceliranega neposluha za ta sektor. Vsi nekako delamo svoje občinske razpise ... če gledava Koroško: vsaka mala občina ima en svoj mali razpisek za svoja mala društva in pobiramo dobesedno drobtinice. A smo skoraj vsi praktično vsak dan na Ravnah ali na Prevaljah ali v Slovenj Gradcu. Če pogledamo, kako je zapisano v velikih državnih dokumentih: obravnavajo nas kot somestje ... no, dajmo se še obnašati tako.

Znotraj sektorja se mi sicer zdi, da se kar povezujemo: se srečamo, snujemo skupne projekte, debatiramo. Premalo pa je spodbud s strani odločevalcev. Če primerjamo koliko zaposlitev sproducira nevladni sektor v Evropi in koliko pri nas v Sloveniji, smo tudi nekje na repu spodaj. Že kakšno novo delovno mesto bi se lahko generiralo s pomočjo javnega sektorja oz. odločevalcev.

Želel bi si, da bi malo bolj zadružno razmišljali. Da bi namenili eno infrastrukturo z enim zaposlenim (preko javnih del, recimo, ali kako drugače), da bi menedžeriral to vsebino, ki jo razna društva prinesejo. Ker vsako društvo posebej tega ni sposobno kadrovsko, finančno in infrastrukturno izpeljati, če pa bi obstajal prostor, centralen, namenjen temu, s kadrom, ki je tam na razpolago uporabnikom, poleg vseh prostovoljcev, ki so v društvu aktivni, bi lahko vsebino bolj atraktivno in bolj redno ponujali.

Mesec februar prinaša novosti v Koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks. Odprli so namreč vrata coworking prostora za vse, ki bi si želeli občasno najeti prostor za delo, sestanke, delavnice … 

KMKC Kompleks je s februarjem odprl vrata coworking prostora pod imenom Meet’n’Work. Gre za projekt oz. način dela, ki posameznikom, podjetnikom, društvom ali organizacijam omogoča, da si delovni prostor delijo z drugimi. Tako si zmanjšajo stroške najema prostora, ki bo v osnovi brezplačen, hkrati pa upajo, da sodelujoči s spontanim mreženjem pridobivajo nove izkušnje, zamisli, vstopajo v nove ali celo skupne projekte. 

Meet’n’ Work prostor je namenjem dnevnim najemnikom, ki si svojo mesto zagotovijo z predhodno rezervacijo. Nudijo vam prostore in brezžično omrežje wi-fi. Od ostalih coworking prostorov se Kompleksov razlikuje v tem, da je namenjen vsem aktivistom oz. vsem, ki bi si želeli ustvarjati na kateremkoli področju – kultura, umetnost, podjetništvo, glasba, literatura … 

Dorijan Plevnik (direktor KMKC Kompleks) je povedal: “Že nekaj časa se igramo z idejo, da Kompleks postane bolj živ tudi med tednom in coworking prostor Meet'n'Work se nam je zdel še najbolj primerna rešitev. Najbolj pomembno nam je to, da postane prostor mladih, mladih  podjetnikov, aktivistov, ki so na začetku svoje podjetniške poti in prostor za različna društva, zavode in posameznike, ki imajo željo po uresničitvi novih idej ter projektov, vendar nimajo prostora, kjer bi se lahko srečevali in te ideje realizirali. Upam, da v prihodnosti naš Meet'n'Work prostor postane skupnost.“

Coworking prostor Meet’n’Work je primeren za posameznike, samostojne podjetnike, mala podjetja, društva, organizacije, glasbenike, ustvarjalce  …Vse, ki bi jih zanimalo kaj več ali bi si želeli najeti prostore, prosijo, da se javijo na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..