Aktualno

Aktualno

 

V mesecu marcu in aprilu bodo v Črni na Koroškem potekale številne aktivnosti na področju zdravja in športa. Poleg rednih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru projekta “Zdrava Črna”, bodo od 18. do 21.3.2020 potekali “Dnevi za zdravje in šport”. Ob svetovnem dnevu zdravja, 7.4.2020, bo organiziran že tradicionalen dogodek “Dan za zdravje v občini Črna na Koroškem”.

Obe prireditvi bosta povezovali vsebine s področja zdravja in športa, ki bodo namenjene vsem občanom, še poseben poudarek pa bodo namenili otrokom in njihovim staršem. Na različnih prizoriščih v kraju (stadion, šola, telovadnica, kulturni dom, medgeneracijski center, šolsko igrišče, športno igrišče v Rudarjevem, CUDV) se bodo odvijale športno-rekreativne vadbe, predavanja, delavnice ter promocijske aktivnosti preventivnih in drugih zdravstvenih programov.

V Črni na Koroškem se od leta 2017 izvaja projekt “Zdrava Črna”, v katerem sodelujejo Občina Črna na Koroškem, NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Koroška, KOROCIV - Koroško regionalno stičišče nevladnih organizacij, Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, OŠ Črna, Vrtec kralj Matjaž, CUDV - Center za usposabljanje delo in varstvo, CSD - Center za socialno delo Koroška ter druge nevladne organizacije in posamezniki s področja zdravja in športa v občini. 

V lanskem letu je projektni svet “Črna - zdravo mesto” izdelal strateški načrt z akcijskim planom na področju zdravja za obdobje 2019-2024. Občina Črna na Koroškem je bila vključena tudi v “Slovensko mrežo zdravih mest”. V mesecu aprilu bo izdelan nov “Katalog aktivnosti na področju zdravja in športa”, ki bo enako kot leta 2018 izšel kot priloga Črjanskih cajtng. 

Kot novost bo v letu 2020 vsako tretjo sredo v mesecu v Črni na Koroškem potekal “Dan za zdravje in šport”, ki bo namenjen vsem občanom z željo po aktivnem preživljanju prostega časa. Informacijam lahko vseskozi sledite na facebook strani Zdrava Črna.

Intervju s koroškim nevladnikom: DEJAN GUMPOT

Ponedeljek, 24 Februar 2020 09:11 Napisal

Klub Uporabnikov Ludoteke - Ludek je društvo s sedežem v Radljah ob Dravi, katerega poslanstvo je negovanje igralne kulture v vsej svoji pestrosti. Z bogatim izborom namiznih in družabnih iger za otroke in mladostnike, družine, pa tudi starejše, omogočajo zanimivo alternativo, z dodano pedagoško vrednostjo, za igrivo, nasmejano in poučno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Dejanom Gumpotom.

Društvo redno sodeluje z različnimi organizacijami in ustanovami, s katerimi soorganizirajo dogodke za igranje družabnih iger. Že nekaj let tako recimo večkrat letno prirejajo večere družabnih iger v Koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks, kjer je opazen porast obiska in zanimanja za igre. "Všeč mi je, ker na te večere prihajajo ljudje iz vseh treh dolin. Pa tudi Kompleks kot prostor z dovolj mizami in prostora za igranje je odličen," razlaga Dejan Gumpot, predsednik društva. Sodelovali so tudi s tremi osnovnimi šolami na Koroškem (OŠ Dravograd, OŠ Radlje ob Dravi ter OŠ Prevalje), kjer so otroci imeli priložnost igranja družabnih iger med odmori ter v podaljšanjem bivanju. "Izkazalo se je, da imajo šole težavo, ker otroci nenehno posegajo po zabavni elektroniki. Zato so želeli ponuditi vsebino, ki bi jih odvrnila od uporabe mobilnih telefonov in igranja igric na njih v odmorih ter jih vzpodbuditi k medsebojnemu druženju." Tovrstno sodelovanje so sicer lani opustili, ker žal tudi v društvu niso uspeli pridobiti dovolj brezplačnih novih paketov iger. Pa tudi zanimanje med šolami ni pretirano, ker je povezano s prevzemom odgovornosti za igre kot takšne, še dodaja Gumpot, kar je škoda, ocenjuje, saj so družabne igre idealne za krepitev socialnih in komunikacijskih kompetenc, kar pa navsezadnje vključujejo že sami učni načrti.

Društvo Klub Uporabnikov Ludoteke - Ludek pa je sodelovalo tudi z ravensko knjižnico v okviru dogodka Noč knjige, ko otroci prespijo v knjižnici; s CEZAM-om Ruše – soorganizirali so družinski dan; s centrom za socialno delo Ravne v okviru 11. Šole šale; z mladinskima centroma v Radljah ob Dravi ter Dravogradu; pa tudi z društvom Ludo iz Radelj.

 

Dejan Gumpot / Foto: Špela Peruš

 

Društvo razpolaga z okoli 450 igrami

Gumpot ocenjuje, da društvo trenutno razpolaga z nekje 450 različnimi družabnimi igrami oz. večinoma so to namizne družabne igre, imajo pa tudi takšne, ki niso ravno za na mizo, ker so prevelike. Med seboj se razlikujejo glede na trajanje igre: od recimo petih minut do osmih ur, pa tudi glede na starost, primerno za igranje. "Če bi moral družabne igre razdeliti v neke sklope, bi rekel, da so prvo igre, ki spodbujajo logično vzročno sklepanje, kar je večinoma pri vseh, potem so recimo motorične igre, pa lingvistične. Activity recimo kombinira vse tri omenjene vrste.

Skratka spekter je zelo širok, vsaka igra je malo drugačna." Društvo redko kupuje nove igre – večino iger, ki jih imajo, so dobili brezplačno z raznimi akcijami: na založbe pošiljajo mejle, če imajo mogoče kakšno staro zalogo, promocijski material ali v promocijskem smislu kakšen budget, da podprejo Ludoteko in da skupaj širijo igralno kulturo. Sodelovali so tudi z Zadrugo dobrote, kjer so jim shranjevali igre. "Veliko iger, ki so pristale v teh zelenih kontejnerjih, sicer ni bilo ravno uporabnih oz. dosti delov je bilo raztrganih ali izgubljenih, ampak tudi v redu, smo pa imeli za rezervne dele. Sicer pa sem ugotovil, da v Sloveniji nimamo tako močnega trga oz. tako močnih založb, da bi bile pripravljene tudi kaj brezplačno podariti. Redki, redki so primeri; nazadnje recimo smo brezplačne igre prejeli in jih nato predali Centru za socialno delo, da so igre pristale v božičnem času pri otrocih iz socialno ogroženih družin. Pa ne dolgo nazaj sem recimo spet iz Nemčiji prejel en paket, smo polovico paketa dali v hišo za brezdomce, da se lahko igrajo ..."

Od Instagrama do šaha

Gumpot ključen razlog, ki pritegne mlade stran od družbenih omrežij, telefonov, televizije ... k igranju v živo, sede, za mizo, vidi predvsem v tem, da je na Koroškem ponudbe tako malo, da so uporabniki veseli vsega, kar jim omogoča druženje. "Sploh pa v takšnih prostorih, ki so bolj "na easy", kot so recimo Kompleks, Raum AU, Špajz ... ne vem če so ravno igrice tiste, ki tako pritegnejo, jaz bi rekel, da bolj pritegne druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa." Tudi sicer sodobne tehnologije ne vidi kot 'konkurence' društva. Telefoni predstavljajo bolj introvertirano možnost, pravi, igrice pa so bolj za druženje in za malo več socialnega kontakta. "Sicer pa gredo tudi trendi v tej smeri: Ravensburger je že naredil igrice, kjer sodelujeta telefon in namizna igra. Imaš stojalo, daš telefon z njihovo aplikacijo v stojalo, telefon poskenira dogajanje in ko se s kegeljčkom premikaš, telefon s teboj kominicira, igrica se nato na tak način razvija."

Mladi potrebujejo avtonomijo, brez tega ne gre

V kontekstu debate družabnosti in družbenosti današnje mladine, za katero sicer nekako potihem (ali pa tudi ne) velja, da so virtualno močno, sicer pa medlo prisotni v družabnem življenju, pa Gumpot poudarja pomen »bottom-up« pristopa. "Jaz recimo opazim razliko med prostori kot je Kompleks na Ravnah in Špajz v Slovenj Gradcu. Pri slednjemu je več neke avtonomije sodelujočih, kolektivne zavesti, strukture sicer so vzpostavljene, ampak ni toliko institucionalizirano kot v Kompleksu, zato se mladi s prostorom bolj poistovetijo in ga jemljejo za svojega. Ne glede na vsebino. Menim, da je mladim potrebno dati avtonomijo znotraj institucije, ki jim je namenjena in da brez tega ne gre. Brez te avtonomije se ne bodo poistovetili." Če bi si torej mladi sami zaželeli prostor, kjer bi lahko igrali družabne igre, je to nekaj najboljšega možnega, kar se društvu kot je KUL Ludek lahko zgodi. "Recimo podoben projekt sedaj vzpostavljamo z Raum AU. Imajo staro komunalo v začasni rabi, kjer bomo v bodoče namenili prostor za igranje družabnih iger. Predvidoma se bodo enkrat do dvakrat na teden igrale družabne igre plus kakšen večji dogodek, turnir, se bo organiziral. Je pa iniciativa prišla čisto s strani večerov družabnih iger oz. posameznikov, ki nanje hodijo in so želeli, da bi to priložnost imeli večkrat. Gre torej za vzgib s strani uporabnikov ... no, hkrati pa je mreženje nevladnih organizacij preko Korociva pripeljalo do tega novega sodelovanja."

 

Dejan Gumpot med obiskovalci družabnih večerov / Foto: Špela Peruš

 

Igra definira človeka

V preteklosti je bila družabnost recimo starejših z vidika iger vezana predvsem na igranje kart, pri mlajših pa na številne tudi ulične igre. Kako to v kontekstu pojava družabnih iger vidi Gumpot? "Če čisto na igro pogledava – meni se zdi, da je to povsem zakoreninjeno, pa ne samo v človeku, recimo tudi pri živalih. Veja znanosti, ki proučuje živalsko obnašanje, trdi podobno. Mali levčki ali volkeci se igrajo, grizejo ... se pripravljajo na življenje. Tudi nizozemski zgodovinar Huizinga je s svojo teorijo 'Homo Ludens' dopolnil prejšnjo, obstoječo teorijo 'Homo faber', ki je zagovarjala, da delo definira človeka oz. njegovo kulturo. On je rekel, da igra definira človeka, ker je igra tista v otroštvu, ki je pred delom. Ti se skozi igro pripravljaš na kasnejše delo." Dodaja še, da ima igra sama tudi meta nivo: če ti ne uspe, imaš v naslednji igri novo priložnost za uspeh. Na tak način se pripravljaš na realno življenje.

"Menim, da je mladim potrebno dati avtonomijo znotraj institucije, ki jim je namenjena in da brez tega ne gre. Brez te avtonomije se ne bodo poistovetili."

Igre spodbujajo kritično mišljenje

Igranje iger je, kot trdi Gumpot, neformalno izobraževanje. Igre po njegovem tudi pomembno pripomorejo k razvoju kritičnega mišljenja. "Zaradi nujnosti logično vzročnega sklepanja, komunikacije, argumentiranja ... družabne igre spodbujajo kritično mišljenje, kar se mi zdi za današnjo družbo zelo pomembno." Z igranjem namiznih iger razvijamo socialne in komunikacijske kompetence, zato je obstoj in razvoj igralne kulture še kako pomemben, dodaja Gumpot. In katera je njegova najljubša? Izmed nekje 150 iger, ki jih je že preizkusil, je njegova najljubša igra Catan. Je še nekaj drugih, ki so mu tudi zelo pri srcu, recimo šah. Sicer pa ima rad malenkost bolj zakomplicirane igre, "tiste bolj za 'geeke', ker tam čisto padeš v tisti fantazijski svet, ki te posrka vase," z nasmehom odgovarja Gumpot.

"Zaradi nujnosti logično vzročnega sklepanja, komunikacije, argumentiranja ... družabne igre spodbujajo kritično mišljenje, kar se mi zdi za danajšnjo družbo zelo pomembno."

KUL Ludek 2030

Ob vprašanju ciljev in vizije društva Gumpot pravi, da je njihov ultimativen cilj, da bi nekoč razpolagali s prostorom na Koroškem, ki bi izgledal tako kot izgleda Ludovico v Grazu. "Njih tudi moram omeniti – toliko kot so nam oni pomagali pri razvoju ideje, z raznimi vsebinami, tudi z donacijami iger ... oni so na prvem mestu." Ludovico je štajerska deželna ludoteka, zadolžena za celo avstrijsko Štajersko, s sedežem v Grazu: v regiji skrbijo za družabne igre, dogodke ... imajo tudi nekaj festivalov letno, tudi za zabavno elektroniko, ampak čisto v družabnem smislu. "Pri njih mi je zelo zanimivo tudi to, da jih naročajo tudi društva upokojencev, pri katerih naredijo pregled zabavne elektronike od leta 90 do Playstation-a 5 ali 4, kolikor je že zdaj ... To je trenutno zelo popularno – upokojenci to množično naročajo." Gumpot še dodaja, da je prejšnji predsednik društva, sedaj že upokojeni gospod, ki sam sebi pravi 'igrozof', prakično mentor pri razvoju ideje Ludoteke KUL Ludek. "Oni so v javnem interesu, imajo praktično brezplačen najem lokacije na kar velikem prostoru v Grazu. Ludovico je zelo urejen, nov, lep, sodelujejo z zelo različnimi organizacijami nevladnega sektorja, šolami ... Nazadnje, ko sem vprašal, je bilo 11 zaposlenih, njihov letni promet pa sega tudi do 288 tisoč evrov, delujejo pa že nekje 27 let, če sem si prav zapomnil," navdušen razlaga Gumpot.

KUL Ludek si torej želi še razširiti sodelovanje in doseči kontinuirano delovanje na rednem nivoju. "Vsebine z namiznimi igrami je ogromno, idej je ogromno, nimamo pa trenutno kadrovskih, infrastrukturnih ter finančnih zmožnosti, da bi to izvedli." Meni tudi, da je interes znotraj lokalnega okolja dovolj velik, da bi tovrsten prostor na Koroškem zaživel. "Jaz mislim da interes je, seveda z eno pozitivno promocijo ga bi bilo še več ... ampak mi ni ključen ta interes, ker se mi bolj zdi ključno je to, da je potreba, sploh v današnjih časih, z vsemi temi napravami."

 

Družabne igre / Foto: Tisa Praprotnik 

 

Bi lahko izpostavil najlepši trenutek/dogodek, ki se ti je kot nevladniku zgodil tekom dosedanjega ustvarjanja?
Pozitivne odzive prejemam redno in sem jih seveda zelo vesel. Bi pa izpostavil specifično zgodbo: enkrat je na dogodek sprva prišel fant in se igral s prijatelji, nato so prijatelji odšli domov in čez čas tudi on, saj je ponj prišla njegova mama. A že čez eno uro se je navdušen vrnil v dovrano ter nadaljeval z igranjem igre, ki jo je igral že prej s prijatelj. Nekje minuto za njim pa vstopi še njegov oče, se predstavi in pojasni, da sin ni mogel zdržati doma, da je želel nazaj. Nato sta se oba, oče in sin, igrala vse do večera, dokler ni bilo dogodka konec, nekje ob deveti zvečer.

Če bi v zgolj parih besedah moral opredeliti, kaj nevladni sektor je, kako bi ga ubesedil?
Glavni namen nevladnega sektorja je ta, da nam vsem skupaj izboljšuje kvaliteto življenja. Mogoče zapolni nekatere vsebine, ki jih javni sektor sam pač ne more oz. jih ne zna oz. ni dovolj kreativen zanje, kakorkoli.
Je pa težko delovati znotraj nevladnega sektorja, meni predvsem zaradi nekega razparceliranega neposluha za ta sektor. Vsi nekako delamo svoje občinske razpise ... če gledava Koroško: vsaka mala občina ima en svoj mali razpisek za svoja mala društva in pobiramo dobesedno drobtinice. A smo skoraj vsi praktično vsak dan na Ravnah ali na Prevaljah ali v Slovenj Gradcu. Če pogledamo, kako je zapisano v velikih državnih dokumentih: obravnavajo nas kot somestje ... no, dajmo se še obnašati tako.

Znotraj sektorja se mi sicer zdi, da se kar povezujemo: se srečamo, snujemo skupne projekte, debatiramo. Premalo pa je spodbud s strani odločevalcev. Če primerjamo koliko zaposlitev sproducira nevladni sektor v Evropi in koliko pri nas v Sloveniji, smo tudi nekje na repu spodaj. Že kakšno novo delovno mesto bi se lahko generiralo s pomočjo javnega sektorja oz. odločevalcev.

Želel bi si, da bi malo bolj zadružno razmišljali. Da bi namenili eno infrastrukturo z enim zaposlenim (preko javnih del, recimo, ali kako drugače), da bi menedžeriral to vsebino, ki jo razna društva prinesejo. Ker vsako društvo posebej tega ni sposobno kadrovsko, finančno in infrastrukturno izpeljati, če pa bi obstajal prostor, centralen, namenjen temu, s kadrom, ki je tam na razpolago uporabnikom, poleg vseh prostovoljcev, ki so v društvu aktivni, bi lahko vsebino bolj atraktivno in bolj redno ponujali.

Mesec februar prinaša novosti v Koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks. Odprli so namreč vrata coworking prostora za vse, ki bi si želeli občasno najeti prostor za delo, sestanke, delavnice … 

KMKC Kompleks je s februarjem odprl vrata coworking prostora pod imenom Meet’n’Work. Gre za projekt oz. način dela, ki posameznikom, podjetnikom, društvom ali organizacijam omogoča, da si delovni prostor delijo z drugimi. Tako si zmanjšajo stroške najema prostora, ki bo v osnovi brezplačen, hkrati pa upajo, da sodelujoči s spontanim mreženjem pridobivajo nove izkušnje, zamisli, vstopajo v nove ali celo skupne projekte. 

Meet’n’ Work prostor je namenjem dnevnim najemnikom, ki si svojo mesto zagotovijo z predhodno rezervacijo. Nudijo vam prostore in brezžično omrežje wi-fi. Od ostalih coworking prostorov se Kompleksov razlikuje v tem, da je namenjen vsem aktivistom oz. vsem, ki bi si želeli ustvarjati na kateremkoli področju – kultura, umetnost, podjetništvo, glasba, literatura … 

Dorijan Plevnik (direktor KMKC Kompleks) je povedal: Že nekaj časa se igramo z idejo, da Kompleks postane bolj živ tudi med tednom in coworking prostor Meet'n'Work se nam je zdel še najbolj primerna rešitev. Najbolj pomembno nam je to, da postane prostor mladih, mladih  podjetnikov, aktivistov, ki so na začetku svoje podjetniške poti in prostor za različna društva, zavode in posameznike, ki imajo željo po uresničitvi novih idej ter projektov, vendar nimajo prostora, kjer bi se lahko srečevali in te ideje realizirali. Upam, da v prihodnosti naš Meet'n'Work prostor postane skupnost.“

Coworking prostor Meet’n’Work je primeren za posameznike, samostojne podjetnike, mala podjetja, društva, organizacije, glasbenike, ustvarjalce  …Vse, ki bi jih zanimalo kaj več ali bi si želeli najeti prostore, prosijo, da se javijo na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

V začetku februarja 2020 je društvo tabornikov Rod Koroških Jeklarjev Ravne na Koroškem praznovalo 60. let delovanja. Hkrati s proslavo in pogostitvijo, ki so jo pripravili v Kulturnem centru na Ravnah, so organizirali slavnosten zaključek dobrodelne akcije "60 let dobrih sledi", ki je v pripravah na praznovanje potekala 60 dni. 

Foto: Fotobarik

V sklopu proslave so podelili kar nekaj društvenih zahval posameznikom, društvom in akterjem v občinskem okolju, ki jim vrsto let pomagajo pri aktivnostih. Prav tako so ob tej posebni priložnosti podelili priznanja ZTS (Zveze tabornikov Slovenije) prostovoljcem in članom društva za dolgoletno sodelovanje, ustvarjanje programa in vzgojo mladih na lokalnem in nacionalnem nivoju. 

Zbrane so  na proslavi nagovorili: starešina Miha Rebol, načelnica društva Tina Gornik, bivši načelnik/starešina RKJ ter trenutno aktualni načelnik za vzgojo, izobraževanje ter delo z odraslimi v Zvezi tabornikov Slovenije (ZTS) Gregor Matavž, župan občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen in pa bivši načelnik ter starešina gospod Milan Klemenc.

Foto: Fotobarik

Proslavo sta z glasbeno spremljavo popestrila člana RKJ, tabornika Filip Dihpol in Gregor Matavž.

Taborniki so se med drugim vseh zbranim zahvalili za sodelovanje pri dobrodelni akciji, kjer so v 60 dneh zbrali 65 kg hrane za zapuščene živali, 120 kg oblačil za socialno ogrožene družine, 20 kg in pa kar nekaj prostovoljnih prispevkov, s katerimi načrtujejo nakup drevesnih sadik, ki jih bodo zasadili spomladi, okoli dneva Zemlje, ki je tudi dan tabornikov.

Foto: Fotobarik

Nadaljevanje programa NVO s potencialom

Torek, 04 Februar 2020 14:57 Napisal

Koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije (NVO) - KOROCIV v letu 2020 nadaljuje s
programom NVO s potencialom. Stičišče bo koroškim NVO nudilo brezplačna usposabljanja na
področju organizacijskega razvoja, stroke in zagovorništva. Nevladnim organizacijam bo prav tako
vseskozi na voljo mentorstvo in svetovanje NVO ter vključevanje v partnerstva na lokalni, regionalni
in državni ravni.

Stičišče je v ta namen konec januarja v KMKC Kompleks organiziralo "NVO zajtrk" - srečanje
koroških NVO s potencialom, ki se ga je udeležilo 13 predstavnikov organizacij z različnih
področij (šport, kultura, zdravje, izobraževanje). Na dogodku je KOROCIV predstavil svoje delovanje
in program NVO s potencialom.

V okviru programa "NVO s potencialom" je stičišče v preteklih štirih letih izvedlo 12 usposabljanj na
področju organizacijskega razvoja, 11 strokovnih usposabljanj ter 4 usposabljanja na področju
zagovorništva. Storitve mentorstva in svetovanja je koristilo prek 30 NVO, ki jim je stičišče nudilo
več kot 1.500 mentorskih/svetovalnih ur. KOROCIV in NVO s potencialom so razvili 14 novih javnih
trajnostnih storitev.

Podrobni podatki o programu so predstavljeni tukaj.

Anže Pečnik: Z nogometom do pravih vrednot za življenje

Anže Pečnik, 29-letni Ravenčan, je v lokalnem nogometnem klubu Fužinar prevzel funkcijo strokovne vodje kluba. Z njim smo se pogovarjali o ambicioznih ciljih, novostih, ki jih uvaja, treniranju, mladih, športu na Ravnah.

Anže Pečnik je pred prihodom v NK Fužinar deloval v Celjski nogometni šoli, pred tem pa tudi v nekaterih klubih na Koroškem. Raznolike izkušnje so ga okrepile za delo z mladimi in s trenerji. "V kateremkoli klubu deluješ, katerokoli selekcijo treniraš, se skušaš poleg nekaj naučiti. Vsaj jaz sem tak, da sem skušal vedno, kjerkoli sem bil, od tega čim več odnesti, razvijati svoje ideje, jih preizkušati v praksi ... Tako skozi leta ugotoviš, kaj je uspešnejše, kaj mogoče malo manj. Hkrati se učiš od ljudi, ki te obkrožajo, vidiš, čemu se izogniti, čemu nameniti dodatno pozornost." V Celju je imel odlično priložnost, saj je klub daleč pred vsemi v oziru na pogoje, ki jih ima, ter tudi na nivo tekmovanja. Ves čas pa se Pečnik tudi dodatno izobražuje: med pridobivanjem trenerskih licenc (je trener PRO) se je udeleževal različnih kampov, tri leta zapored tudi Barceloninega, ko so trenerji FC Barcelone prišli v Slovenijo. Ogromno znanja mu je prinesla tudi izkušnja, ko je manjša skupina trenerjev skupaj z nekdanjih kapetanom slovenske reprezentance, Robertom Korenom, uspela ustvariti zelo uspešno zgodbo, s katero so pokazali, da se tudi v manjšem okolju ob pravilnem delu da narediti marsikaj. "Vsaka tovrstna izkušnja, vsako izobraževanje me je nekaj naučilo. Na trenersko delo se ozreš tudi z drugega zornega kota in tako lahko bolj učinkovito razviješ lastno vizijo, v katero verjameš, za katero stojiš in jo nato prenašaš v prakso," še dodaja Pečnik. Sam je nogomet pričel igrati v drugem razredu, zanj pa ga je navdušil oče Miran, tudi trener NK Fužinar.

 

Skupaj do novih standardov in sistematizacije dela

S prihodom Pečnika kot strokovne vodje Nogometnega kluba Fužinar le ta postavlja nove standarde delovanja in v delo nogometne šole uvaja boljšo sistematizacijo ter večjo profesionalizacijo dela. "Ko smo se s predsednikom kluba Petrom Stočkom in vodjo nogometne šole, Kristjanom Oprešnikom, začeli pogovarjati o sodelovanju, me je projekt pritegnil predvsem zaradi ambicioznosti ljudi v Nogometnem klubu Fužinar. Videl sem, da želijo ob članski ekipi, ki je že zdaj zelo uspešna, saj nastopa v drugi slovenski ligi, nogometno šolo dvigniti na še višji nivo kot je trenutno." Dodaja pa še, da mu je bila ponudba vsekakor zanimiva tudi z vidika, da gre za domači kraj, domače lokalno okolje.

Njegov izziv je doseči najbolj optimalno delovanje celotnega kluba s pomočjo dobre sistematizacije dela, izobraževanj in strokovnega pristopa. Skupaj z vodstvom in trenerji postavljajo nove standarde delovanja. Ker želijo dvigniti klub na prav vseh ravneh, so vzpostavili petletni program, ki opredeljuje konkreten način dela. Sistematizacija dela jasno določa, kaj, kdaj, koliko se trenira, kateri so cilji, ki jih morajo igralci doseči ... Skratka za vsako selekcijo je natančno opredeljeno, kaj naj bi igralec znotraj starostne kategorije osvojil. "Trenerji so dobili cilje, moja naloga pa je, da jim pokažem, kako jih doseči v praksi. Zato enkrat mesečno organiziramo izobraževanja, mini seminarje, kjer poleg teorije prikažemo tudi praktični del trenerskega dela, pri tem pa nam vedno pomagajo igralci določene selekcije. Trenerjem prikažemo, kako dajati napotke igralcu, na kaj biti pozoren, kako določene stvari izvajati ... skratka trenerje izobrazimo za delo na igrišču," pojasnjuje Pečnik. Novost so tudi testiranja znotraj nogometne šole, saj bo z njimi vsak igralec od 10. leta starosti dalje dobil osebni karton nogometaša. Spremljanje objektivnih podatkov mladih igralcev bo hkrati omogočilo sledenje njihovemu razvoju.

Od nogometne šole do igralca članske ekipe

Strokovno vodstvo ne skriva ambicij, da želijo s strateškim pristopom k treniranju otrok doseči razvoj igralca, ki bo primeren tudi za člansko moštvo NK Fužinar, a pomemben cilj je tudi povečanje števila otrok v nogometni šoli. "Naša osnovna usmeritev je še vedno vzgoja, učenje, treniranje in predvsem izobraževanje mladih nogometašev. To pomeni, da je glavni cilj, da v klub privabimo čim več fantov in deklet, čim več članov," razlaga Pečnik, kar pa je vsekakor povezano tudi s pridobivanjem dodatnih finančnih sredstev za učinkovito delovanje nogometne šole ter izobraževanje trenerskega kadra. "Če bomo ob tem vzgojili igralca, ki bo lahko uspešno nastopal tudi v članski ekipi Fužinar Vzajemci, bomo seveda veseli in zadovoljni, a vseeno se moramo zavedati, da ni to izključen ali ključni cilj pri treniranju mladih igralcev."

Pozornost bodo posvečali tudi gradnji pripadnosti klubu: želijo si, da otroci začutijo klub, da je vsaka selekcija povezana med seboj, da spoštujejo drug drugega in da spoštujejo igralce tako iz nižjih kot višjih starostnih kategorij. "Želimo si, da spoštujejo vse akterje, ki delujejo znotraj kluba, ne glede na to, a je to soigralec, njihov trener, trener katere druge selekcije, članski trener, članski igralec, predsednik, gospa, ki pere drese ... spoštovanje mora biti do vseh oseb enako," dodaja Pečnik.

Skupaj s starši želijo vzgojiti pravo osebnost

Nov način dela je bil ob začetku predstavljen tudi staršem, prvi odzivi pa so zelo pozitivni, pravi Pečnik, kar ga veseli, saj uspeh vidi le v tesnem sodelovanju vseh vključenih akterjev: trenerjev, otrok, staršev, kluba ... "Kot na igrišču: potrebno je delovati kot ekipa. Takoj ko izostane eden izmed omenjenih akterjev, ko ni homogenosti, trpijo rezultati," razlaga Pečnik. Tovrstno sistematično delo sicer ni tako pogosta praksa v manjših klubih oz. nogometnih šolah, ki so še v fazi rasti. Trenerji običajno delajo tisto, kar se jim zdi prav, a delo mora biti sistematično. "Zato sem vesel, da je v NK Fužinar izkazan tolikšen interes za napredek v delovanju nogometne šole." Klub je staršem v oporo tudi ob morebitnih težavah otrok v šoli. "V klubu poudarjamo pomen šole, pisanja domačih nalog ... skupaj s starši želimo vzgojiti pravo osebnost, saj to predstavlja predpogoj, da je posameznik lahko uspešen športnik." Vsakemu članu nogometne šole želijo ponuditi čim več, ne glede na različne motorične in funkcionalne sposobnosti. "Če nekdo ni najbolj talentiran za nogomet, recimo, mu moramo vsaj izboljšati njegovo koordinacijo, kar mu bo gotovo koristilo v življenju. Kar želim poudariti, je to, da želimo vsakomur, ki obiskuje našo nogometno šolo, dati največ v smislu razvoja in napredka. Večje nogometne šole s selekcijo postopoma zavračajo manj talentirane posameznike, pri nas tega ni."

Kaj lahko nogomet nauči mlade?

"Mladi nogometaši lahko pri treniranju nogometa zagotovo razvijejo prave vrednote za življenje, pridobijo ogromno prijateljev in razvijejo delovne navade, ki jih potrebujejo ne samo na nogometu, ampak tudi v šoli. In to je tudi eden od naših ključnih ciljev, da otroke naučimo, da gresta šola in nogomet lahko z roko v roki, da če si posameznik zna razporediti čas, da ga je dovolj tako za nogomet kot tudi za šolo," pravi Pečnik in z nasmeškom dodaja, da ga tako skoraj nič ne ostane za ostale bedarije.

Odziv lokalnega okolja

Nedvomno pa tudi sprejetost znotraj lokalnega okolja vpliva na razvoj kluba. "Ravne se od ostalih koroških okolij in klubov razlikujejo tudi po tem, da pri nas doma ogromno športov. Mislim pa, da ljudje vedno bolj prepoznavajo ambicije, ki jih ima klub, razvoj kluba, vidijo, da gredo zadeve v pravo smer, zato je klub vedno bolj zanimiv ... vedno več ljudi prihaja na tekme, vedno več ljudi govori o nogometnem klubu, zato je tudi motivacija, da zadevo še razširimo, da še več ljudi angažiramo, da postanemo zanimivi, mogoče ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi v širši okolici," o ciljih razlaga Pečnik.

 

Bi lahko izpostavil najlepši trenutek/dogodek, ki se ti je kot nevladniku zgodil tekom dosedanjega ustvarjanja?

"Poseben občutek je, ko kdaj srečam katerega od fantov, ki sem jih treniral pred 7 ali 8 leti, ko sem se začenjal spoznavati s trenerskim delom. Nekateri še vedno igrajo, drugi so z igranjem vmes prenehali, a lepo je videti, da se vsi z veseljem spominjajo treningov, tekem in turnirjev, ki smo jih skupaj odigrali."

Če bi v zgolj parih besedah moral opredeliti, kaj nevladni sektor je, kako bi ga ubesedil?

"Nevladni sektor predstavlja pomemben sektor, ki deluje v dobro skupnosti in na različnih področjih posameznikom z najrazličnejšimi interesi zagotavlja možnost za udejstvovanje, uresničevanje interesov, druženje, preživljanje prostega časa … Sektor deluje v javno korist in običajno vključuje veliko prostovoljstva za dosego neke skupne ideje."

 

KOROŠKI NEVLADNIKI
Enkrat mesečno vam skozi pogovor predstavljamo "Koroške nevladnike": predstavnike, aktiviste nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomembno prispevajo k nevladnem sektorju Koroške. Rubrika nastaja v sodelovanju Večera Koroška in KOROCIV-a, Koroškega regionalnega stičišča nevladnih organizacij.

Avtorica: Urška Polanc

Objavljeno: Večer Koroška (rubrika Nevladna Koroška)

 

Novi direktor Kompleksa: Mladi v sebi nimajo več uporništva

Petnajsto obletnico so praznovali v koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks, domu alternative, kjer želijo tudi v prihodnje odstopati od tega, da bi to bilo zgolj koncertno prizorišče. V pogovoru z novim direktorjem o perspektivah mladinske kulture. 

Pogovarjali smo se z Ravenčanom Dorijanom Plevnikom, ki je nedavno prevzel vodenje Koroškega mladinskega kulturnega centra (KMKC) Kompleks. Plevnik je sicer že znan obraz zavoda, v njem je aktiven že od leta 2010. V prvem letniku gimnazije, ki jo je obiskoval na Ravnah, je začel kot natakar, nato pa se je izza točilnega pulta premaknil bližje odru, kjer je ljubiteljski bobnar tudi najbolj domač. Da sta dvorana in zvok, ki ga v njej lahko ustvarijo - kar so jim bendi že večkrat potrdili -, med petimi najboljšimi v Sloveniji, je izpostavil. A na lovorikah ne morejo spati, se zaveda novi direktor Plevnik, ki pravi, da je še veliko prostora za izboljšave.

Že celo desetletje od blizu spremljate Kompleks, nazadnje ste bili tudi programski vodja. Izkušnje vam govorijo v prid. 

"Vem, kje so meje, zavedam se, da se zaradi mene kot direktorja ne bo vse spremenilo. Tako kot doslej bom moral v luči sodelovanj tudi v prihodnje povečini sam narediti prvi korak, vzpostaviti kontakt, to sem počel že kot programski vodja, zato mi ni tuje. Nove vidike in naloge tudi hitro spoznavam. Sprememba na naše delovanje tako nima posebnega vpliva, z ostalimi desetimi, ki tu delajo, odnosov ne bom spreminjal. Po najboljših močeh se bomo trudili še naprej. Programa dosti ne bomo spreminjali, malo več bo poudarka na drugih vsebinah, ne samo koncertih. Še vedno je namreč problem to, da mnogi Kompleks vidijo zgolj kot koncertno prizorišče in gostilno, v resnici pa je daleč od tega, na tem moramo delati. Rdeča nit, da smo kvalitetni, nekomercialni in alternativni, bo ostala. Bolj moramo izkoristiti tudi sponzorstva in donacije, da se bo ob koncu leta kaj našlo za prenovo."

Na periferiji ustvarjati prostor, kjer domuje alternativa, je danes zagotovo vse prej kot lahka naloga. 

"Publika je danes druga. Ni več različnih subkultur, vedno manj jih je. Ni več neke večje grupe metalcev, raperjev, ki so tu včasih sobivali. Včasih je bilo tako lažje, točno si vedel, kakšne publike imaš, zdaj so bolj kot ne vsi isti, obiskujejo samo še na tisto, kar je znano, komercialno, četudi poznajo le en komad. Želijo si 'gavd'. Marsikateri dijak pravi, da bi nas za vikend sicer obiskal, a ga ostala družba prepriča drugače. Logično je, ko si mlad, greš tja, kjer je največ punc in fantov. To ti je tudi bolj kot ne edini smisel, zakaj greš ven. Dijakom se zdi premalo pomembno, da bi bili v Kompleksu, ko ni nabito polno, da bi poslušali dober koncert, predavanje, debatirali, sploh za vikend - ker vikend pač ni za to. Veliko mladih se k nam vrača kasneje, po končanih faksih. Ko sem se na zadnji dijaški gavdi pogovarjal z dijaki, mi jih je 90 odstotkov povedalo, da so v Kompleksu prvič, da prej tega, kje je, niso vedeli. Bil sem šokiran. V teh 15 uradnih in še nekaj neuradnih letih Kompleksa smo zgradili ogromno, ves čas pa se nam je zdelo samoumevno, da Kompleks vsi poznajo, vmes smo pozabili na to, da so se generacije zamenjale. Včasih so v Kompleks hodili moji gimnazijski sošolci iz Vuzenice, Črne, cele Koroške, danes pa sem težko spraviš že Ravenčana."

Kakšne vsebine pritegnejo obiskovalce v večjem številu?

"Najraje obiščejo večere družabnih iger. To so prijetni večeri, ko se resnično družimo, zdi se, da kljub vsemu vsi včasih potrebujemo odklop. Kar zadeva koncerte, je težko reči. Včasih, ko imamo ob otvoritvi sezone ali zaključku leta na odru kakšen znan bend, pričakujemo, da bo polno, a je nato obisk slab. Drugič pa nas presenetijo, ko množično pridejo poslušat kak bend, ki je na sceni šele kakšno leto. Vsak vikend je ruleta, ali bo ali ne bo."

Še vedno pa imate nekaj zvestih obiskovalcev, ki vas cenijo, in takšnih, ki prihajajo na bolj specifične, alter dogodke.

"Močni so jazz abonmaji, ki imajo stalno publiko, zanimivo pa je, da na jazzu, kjer bi pričakoval starejšo publiko, opaziš tudi mlade. Zanima me, kako bo z večeri klasične glasbe, ki jih bomo ponovno obudili. Začeli bomo s klasiko, s preigravanjem bolj modernih komadov. Imamo nekaj obiskovalcev, ki pridejo na vse, sicer pa nimamo stalnih gostov, ampak vsak pride na tisto, kar mu ustreza. Smisel Kompleksa je, da ponujamo raznolikost, da vsak najde nekaj zase. Obiska čez leto je kar, a manjkajo stalni obiskovalci, teh bi želeli malo več, znotraj njih bi tudi lahko koga potegnili v ekipo. Ohranjamo sklop metal dogodkov, ki se držijo od samih začetkov in je prav, da so. Metal bendi so eni redkih bendov, ki dejansko cenijo, kje so, metal publika pa je ena bolj hvaležnih. Marsikdo je že stal na našem odru, pomembno je, da se bendi tega zavedajo. Metalcev je na Ravnah sicer manj kot včasih, a nekaj jih je še, to je verjetno edina subkultura, ki tu ne bo izumrla, pa raperji. To je še močno, preostanek lahko vržemo v isti koš."

Zakaj mladi sploh še potrebujejo zavode, kot je Kompleks? 

"Zaradi neformalnih vsebin, vsebin, s katerimi si lahko razširijo obzorja. Veliko se odraža že pri koncertih, težko pripeljemo različne mlade pripadnike subkultur, saj jih skorajda več ni, vsi so isti. Opažam, da mladi ne razmišljajo več kritično, kot bi morali. Nimajo uporništva v sebi. Ne sprašujejo več, delajo, kar je treba, poslušajo, kar poslušajo vsi. Tu vidim pomembnost Kompleksa, ki je lahko tudi prostor za razvijanje kritične misli. Kot drugo pa je Kompleks kalilnica kadrov, veliko pomembnega se naučiš. Je pa danes težko z mladimi, ne vem, ali so zdaj bolj obremenjeni s šolo, kot smo bili mi, ali enostavno ni več zanimanja. Še vedno upam, da ima nekdo, ki pride prek študenta delat kot natakar, željo po razvoju, da bi kdaj delal program oziroma se preizkusil kot tonski mojster. Upam in čakam, da bi mladi prišli sami, tako kot smo prišli mi in pokazali zanimanje. Mladi so vabljeni, da kaj organizirajo, mi bi jih z veseljem vodili. Je pa res, da bi vsi želeli prirejati koncerte. To se pač na zunaj zdi dobro, ko omeniš, da bi kaj drugega, delavnice, neformalne dogodke, pa je tema. To manjka. Ne moreš nekoga prijeti za roko, ga pripeljati in mu reči, delaj, pomagalo ti bo, dobil boš izkušnje. Če ne bo nič naredil sam, ne bo nič."

Menite torej, da so mladi danes bolj obremenjeni?

"Zdi se mi, da je velik problem, da jim zelo gre za ocene, grozno se jim zdi, da bi dobili štirico. Vsak potrebuje nekaj prostora za oddih, da odklopi, gimnazijci in študenti. Prej smo se v tonski ekipi, če je bil v četrtek jazz, preprosto pripeljali iz Maribora in Ljubljane šli zvečer ali zjutraj nazaj, ali pa si v petek, enkrat na mesec, za to izpustil predavanje. Zdaj se kaj takega težko zgodi. Mladi ne posedajo niti ob kavi ali čaju, včasih si lahko šel v gostilno, ne da bi koga poklical, saj si vedel, da bo nekdo tam.

Mladi bi morali biti v srednji šoli bolj uporniški, v študentskih letih tudi čim bolj živeti, marsikomu se bo to pokazalo kasneje, ko bo zaposlen, ko bo videl, da so danes drugi načini dela. Veliko se še zdaj vidi, ko so v porastu depresije, tega včasih ni bilo. Delež mladih, ki morajo sedaj zdravniku, ki so 'na tabletah', raste. Stres, ki ga študenti in dijaki doživljajo pred izpiti, testi, se meni kot zaposlenemu zgodi redko, njim pa konstantno, sicer za pomembne stvari, a spet ne tako pomembne. Tu je tudi velik vpliv družbe, v kateri si 'luzer', če dobiš slabo oceno, če po srednji šoli ne greš na faks. Mladi sploh nimajo več časa živeti."

Kakšno je finančno stanje Kompleksa, je vse težje?

"Ni rožnato, čim več skušamo pridobiti iz razpisov, občinskih in urada za mladino, veliko sredstev je iz Kluba koroških študentov (KKŠ). Brez njim ne bi mogli delati. Ne vemo, kam se bo obrnilo, a potrebna bo finančna rekonstrukcija Kompleksa, KKŠ-ja. A to ni odvisno od nas. Zdaj smo povsem odvisni od KKŠ. Če se oni odločijo, da ne vidijo več potrebe po mladinskem centru - za kar sicer ne vem, zakaj se ne bi - lahko propademo. Ena izmed možnosti je, da bi se nam spremenil status, da bi dobili javni status in ne bi bili več nevladna organizacija, a potem bi to padlo na občino oziroma druge občine. Če bi nas bile pripravljene podpirati. Tega ne morem reči samo jaz ali predsednica KKŠ. Vpeti smo v razne razpise, pri katerih lahko sodelujemo. To se ne more spremeniti čez noč, a pomembno je razmisliti o prihodnosti. Ne moremo iz meseca v mesec, z bojaznijo, ali nas bo KKŠ še podpiral ali ne. Radi bi stabilnost, ki je pomembna za delovanje. Preveč časa gre za to, ko bi lahko delali na promociji, izboljšanju programa, širjenju ekipe, a se preveč ubadamo s tem, da bomo zmogli skozi mesec."

Eden izmed (finančnih) podpornih ukrepov so kartice zvestobe, ki ste jih uvedli. 

"To je eden izmed načinov povezovanja, da vidimo, kdo je lojalen, da mu gre za Kompleks, nekaj odziva je. Kartice 2020 lahko sicer dobijo vse leto, prinašajo različne ugodnosti, popuste za koncerte. Prav tako bomo organizirali kak dogodek samo za člane. Z njimi se izkaže predvsem podpora, da se zavedaš, da tak center na Koroškem ni samoumeven. Minimalen prispevek na kartico je 20 evrov, lahko dajo več. Prvih sto dobi tudi majico."

Združevanje javnosti in navzven kažete predvsem s projektom Koroška, kdo si.

"Pri projektu Koroška, kdo si regijo združimo vsaj za en mesec. V program vključujemo več društev. Pomembno je, da se nam predstavljajo lokalni bendi, ustvarjalci, umetniki, čeprav je vedno manjša baza."

Kakšen je utrip na Koroškem?

"Vedno dober, bil sem zelo kritičen na gimnaziji, ko greš na faks in vidiš, kako je drugje, začneš Koroško bolj ceniti. Imamo vse, kar potrebujemo Da o naravi niti ne govorimo, opcij je neskončno. Malo se zatakne pri izbiri zaposlitve. Če mladi hočejo kam iti, imajo možnost. Včasih se mi zdi, da je vsega preveč. To vidimo, ko delamo dogodke. Ne vem, kdo si je izmislil, da se nič ne dogaja."

Dorijan Plevnik (Foto: Urška Polanc)

Intervju s koroškim nevladnikom: TOMO NOVOSEL

Sreda, 18 December 2019 08:04 Napisal

Tomo Novosel, direktor filmskega festivala SHOTS, predsednik Društva eksperimentalne umetnosti, filmski režiser, scenarist ... Korošec in nevladnik, ki z ustvarjanjem na področju filmske umetnosti »vzgaja in razvaja« koroško publiko.

Pozabi Sarajevo, prebudi Slovenj Gradec

Da bi zagotovili pogoje za snemanje filma Tu se piše življenje, ekipa nekaj filmskih entuziastov ustanovi Društvo eksperimentalne umetnosti. Po začetnih preveč optimističnih idejah, kako enostavno bo pridobiti finančno podporo projektov, preteče nekaj let poglabljanja v vire financiranja in področje razpisov. Novosel začetke društva opiše kot »dolgotrajen proces, kjer se nam ni smelo muditi, a se nam je«. Pomembno se jim je zdelo vključevanje mladih, saj so opazili manjko projektov, ki bi mlade angažirali v kulturno umetniškem smislu. Od začetnih razstav so skozi leta svoje delovanje razvili v še bolj profesionalno in filmsko smer: festival SHOTS, ki ga vsako leto avgusta organizirajo v Slovenj Gradcu, je uvrščen med 100 najboljših festivalov na svetu ter 20 v Evropi. »Bili smo na majhnem festivalu v Sarajevu, ki nas je povsem razočaral. Na poti domov je iz te slabe izkušnje nastala dobra ideja lastnega festivala,« se začetkov z nasmeškom spominja Novosel.

 

 

Naredili festival, kakršnega bi si tudi sami želeli obiskati

Že po krstni izvedbi festivala so bili pozitivno presenečeni nad odličnim obiskom in pozitivnimi odzivi gledalcev. »Različni pogledi ekipe ter upoštevanje le-teh so botrovali k temu, da je bil festival dobro izpeljan in posledično v lokalnem okolju tudi dobro sprejet. Menim, da nas različna mnenja naredijo močnejša, na projekt gledamo širše – ne zadovoljimo se zgolj z odlično vsebino, pomembna je tudi promocija, celotna organizacija, vzdušje, ki ga ustvarimo.« Pa se tudi drugi organizatorji dogodkov na Koroškem zavedajo pomembnosti doseganja pozitivnih občutkov, izkustev, doživetij, skratka tistega več, kar lahko nek dogodek/projekt je in da? »Mislim, da bi se lahko bolj zavedali – vse prehitro se sprijaznijo s tem, da ljudi ni, da je obisk slab in da tako pač je. Drži, da je težko priti do uporabnikov in jih privabiti na dogodek, a vendar se da. Mi smo naredili festival, kakršnega bi si tudi sami želeli obiskati in to se nam je obrestovalo.«

 

 

Hkraten občutek utrujenosti in veselja

Ustvarjanje v nevladnem sektorju aktivistom prinaša številne izzive: nenehno se morajo boriti za finančne spodbude, veljavo, sprejemanje znotraj lokalnega okolja – tako civilne družbe kot odločevalcev. To zahteva svojevrsten napor, »ves čas moraš vztrajati, se držati pokonci. Gre za hkraten občutek utrujenosti in veselja. Odvisen si od ljudi na oblasti in nenehno moraš nekomu, ki prejema plačo, razložiti, kako jo ti kot nevladnik ne in zakaj potrebuješ finančna sredstva, kako jih boš upravičil, kaj boš z njimi družbenokoristnega naredil in tako dalje ...« izkušnjo delovanja v nevladnem sektorju opisuje Novosel. Hkrati opaža, da je ustvarjalcem iz drugih krajev ali regij pogosto celo laže, da hitreje dosežejo boljše pogoje za ustvarjanje. »Menim, da se je na domačih tleh res najtežje dokazati in uveljaviti.« A vseeno festivala nikoli in pod nobenimi pogoji ne bi selil izven Koroške. V preteklosti so resda prejeli dve finančno zelo mamljivi ponudbi, vendar so ju odločno zavrnili. Novosel pravi, da festival SHOTS lahko živi kjerkoli na Koroškem, v okviru sodelovanj tudi izven regije, ampak njegov dom je in vedno bo Koroška. Po njegovem si naša regija zasluži festival kot je SHOTS, tudi v kontekstu pomembnosti decentralizacije države in njenega kulturnega razvoja, kulturnega turizma.

 

 

Trepljanje po rami ni dovolj

Nevladne organizacije na Koroškem po oceni Novosela najbolj potrebujejo redno financiranje ter zavedanje pri odločevalcih, kako pomembne so, saj predstavljajo velik del družbene dejavnosti. Bolj kot trepljanje po rami nevladniki potrebujejo podporo na terenu, pa ne zgolj v obliki finančnih sredstev. Sektor se lahko razvija le ob dobri zavesti civilne družbe in oblasti, kako zelo pomemben člen družbe je. »Nevladne organizacije nismo samoumevne in premalo odločevalcev se zaveda, kako pomembni smo. Zaslužimo si več posluha. Če bi vsi prenehali s svojim delovanjem, bi bil negativen učinek hitro viden,« dodaja Novosel.

Kako pa ocenjuje sodelovanje organizacij znotraj sektorja? »Eden drugega podpiramo kot stebri, četudi včasih navidezno nimamo drug z drugim pretirano skupnega, je ta naša drža in vztrajnost, da ustvarjamo ravno na Koroškem, zelo pomembna in dragocena. Imamo zavest, da je potrebno paziti na regijo, jo negovati. Odprti smo za sodelovanje, mogoče se kdaj samo premalo potrudimo, da bi našli idejo, da bi premislili, kako se še lahko povežemo.« Ravno v povezovanju in skupnemu delovanju pa vidi Novosel še veliko potenciala.

*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***

Bi lahko izpostavil najlepši trenutek/dogodek, ki se ti je kot nevladniku zgodil tekom dosedanjega ustvarjanja?

Letos sva bila s punco na dopustu v New Yorku, kjer sva prenočila preko posrednika Airbnb v brooklynškem stanovanju. Z gostiteljico smo ob kavi kramljali, kaj vse si je v mestu vredno ogledati, s čim se v življenju ukvarjava .... Omenim, da s filmom, punca natančneje odgovori, da organiziramo filmski festival. Ko naju gostiteljica vpraša po imenu, seveda odvrneva SHOTS. »A to je pred takšnim dvorcem?« vpraša. Presenečen odgovori, da ja, razlaga Novosel. Nato gostiteljica nadaljuje: »Ste med najboljšimi 100 na svetu!«, pokliče kolegico in razlaga, koga gosti. »In tako sem v New Yorku, sredi majhnega ter skromnega stanovanja, dobil krila za naslednja pol leta. Kaj takšnega te res nosi. Vsi problemi, ki jih imaš, za nekaj časa zbledijo«, neverjetno izkušnjo opiše Novosel.

 

 

Če bi v zgolj parih besedah moral opredeliti, kaj nevladni sektor je, kako bi ga ubesedil?

»Nevladni sektor je večinoma ogromno prostovoljskega dela, ki ima za sabo idejo, da naredi nekaj več. Pojavi se tam, kjer je potreba, kjer mislimo, da je potreba, da naredimo nekaj več, nekaj družbeno koristnega.« Delo znotraj nevladnega sektorja vključuje mnogo posameznikov, ki se poistovetijo z določeno idejo in nato znotraj te ideje najdejo skupen jezik, kako narediti nekaj boljšega, dobrega ... In kot že omenjeno: zanj je nevladni sektor nenehna borba, veliko nihanj in izzivov, a hkrati veselje in zadovoljstvo.

*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***

 

KOROŠKI NEVLADNIKI

Enkrat mesečno vam skozi pogovor predstavljamo »Koroške nevladnike«: predstavnike, aktiviste nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomembno prispevajo k nevladnem sektorju Koroške.

Rubrika nastaja v sodelovanju Večera Koroška in KOROCIV-a, Koroškega regionalnega stičišča nevladnih organizacij.

Zaživela je nevladna Koroška

Ponedeljek, 16 December 2019 17:19 Napisal

Z 16. decembrom 2019 KOROCIV - Koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije in Večer Koroška nadgrajujemo in krepimo naše sodelovanje. Na spletnem portalu vecerkoroska.com je namreč odslej dostopna stalna rubrika “Nevladna Koroška”, v kateri boste lahko sledili dogajanju na področju nevladnega sektorja: https://www.vecerkoroska.com/nevladna-koroska.

 

Predstavitev dogajanja na nevladnem področju

Vsebine bodo zelo raznolike: naslovili bomo širše teme in problematike v nevladnem sektorju v Sloveniji, predstavili bomo nevladne projekte in dosežke v naši regiji, obveščali o aktualnih priložnostih in razpisih za nevladne organizacije, objavili bomo zanimive reportaže z različnih dogodkov in izpostavili najpomembnejše prireditve nevladnih organizacij na Koroškem.

V “Koroških nevladnikih” bomo predstavljali koroške nevladne organizacije in njihove člane. Objavljali bomo “Občasnik”, Korocivov mesečni izbor najpomembnejši informacij za nevladne organizacije in širšo javnost. Seznanjali vas bomo tudi z delom in aktivnostmi našega regionalnega stičišča.

K sodelovanju vabljene vse koroške nevladne organizacije

Ker je dogajanje v nevladnem sektorju zelo pestro in stalno v gibanju, se bomo trudili, da bodo prispevki zajemali vsa področja, na katerih delujejo nevladne organizacije (šport, kultura, mladinske dejavnosti, turizem, sociala, zdravje, ekologija, humanitarnost in drugo). Prav tako bomo vseskozi odprti za nevladne organizacije, ki bodo želele aktivno vsebinsko sodelovati pri gradnji Nevladne Koroške.

Kdo ali kaj je KOROCIV?

KOROCIV je Koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije, ki v naši regiji deluje od leta 2011. V letošnjem letu smo že petič zapored uspešno kandidirali na “Javnem razpisu za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij”, ki ga razpisuje Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

III. JAVNI POZIV - "Program NVO s potencialom"

Ponedeljek, 02 December 2019 10:22 Napisal

Koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije (NVO) - KOROCIV objavlja III. javni poziv za vključitev v "Program NVO s potencialom":

Vse nevladne organizacije v Koroški regiji, ki:

  • imate vizijo delovanja,
  • želite okrepiti svoj razvoj,
  • delujete inovativno,
  • želite pridobiti nova znanja in veščine,
  • se vidite kot nosilci družbenih sprememb,
  • ste proaktivne ter družbeno angažirane,
  • si želite bolje in več,

vabimo, da se identificirate kot NVO s potencialom!
Podaljšan rok za prijavo: 23.12.2019

Izbrane nevladne organizacije bodo vključene v "Program NVO s potencialom", v okviru katerega bodo deležne brezplačnih strokovnih usposabljanj na področju organizacijskega, strokovnega in zagovorniškega razvoja. NVO bomo nudili tudi mentorstvo, svetovanje, vključitev v čezsektorska partnerstva in pomoč pri prijavah na razpise.

Zainteresirane NVO nas kontaktirajte na email Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., kjer napišite svoje kontaktne podatke, ali pa nas pokličite po telefonu 031 703 730 (Jure Lesjak).

------

Seznam NVO, ki so že vključene v "Program NVO s potencialom":

1. Klub koroških študentov
2. KMKC Kompleks
3. KD Drugi zvoki
4. NK Fužinar
5. KUL Ludek
6. KID Radovednež
7. Društvo invalidov Mežiške doline
8. Društvo diabetikov Mežiške doline
9. KD Leše
10. NK Peca
11. Zavod Petida
12. Zavod PrimaPes
13. Kolesarski klub Ravne
14. Košarkarska šola Jezerniki Prevalje

-----

#nvospotencialom

Zadnji vnosi - aktualno

  • 1
  • 2
  • 3

Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

© 2016 Korociv.si | Spletna agencija Si-TEAM

Iskanje