Aktualno

INTERVJU s koroškima nevladnikoma: Taborniki Ravne

Četrtek, 26 Marec 2020 13:03 Napisal

Društvo tabornikov Rod Koroških jeklarjev Ravne na Koroškem je v februarju obeležilo 60-letnico svojega delovanja na poseben, lahko bi rekli srčen taborniški način. Z veliko dobrodelno akcijo so pomagali številnim posameznikom ter živalim. O tem in dinamiki v društvu smo se pogovarjali s Tino Gornik, načelnico ter Miho Rebolom, starešino. 

 

60 let dobrih sledi

Zakaj niso 60. obletnice društva obeležili »zgolj« s proslavo, dogodkom, temveč z veliko dobrodelno akcijo, ki je trajala kar 60 dni? »Ko smo sedeli v Punklu in nizali ideje, so se pojavljale različne, od stand-up predstave recimo do omenjene dobrodelne akcije, a ves čas smo vedeli, da želimo, da ima dogodek ob obletnici doprinos družbi, torej dobrodelno noto,« je idejo za akcijo pojasnil Miha Rebol. Seveda pa postavitev same akcije ni bila dovolj: predvsem v decembru so se udeležili več dogodkov, na katerih so promovirali dobrodelen projekt in ljudi vabili k sodelovanju. Večinoma so se odzvali občani občine Ravne na Koroškem, dosti le-teh je povezanih s taborniki: bodisi so to prijatelji, družinski člani, znanci tabornikov bodisi bivši člani. Podjetja ali organizacije, ki bi se skupinsko odločile za donacijo, žal ni bilo, pojasnita Tina in Miha. »Z akcijo smo sicer zadovoljni, pozitivno nas je presenetila količina zbranih oblačil za družine in hrane za živali, malenkost slabši je bil odziv pri šolskih potrebščinah (je pa res, da so te stvari laže in mogoče tudi pri teži nismo najbolje upoštevali tega dejstva).« 

»V 60 dneh so zbrali 65 kilogramov hrane za zapuščene živali, 120 kilogramov oblačil za socialno ogrožene družine, 20 kilogramov šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin in kar nekaj prostovoljnih prispevkov, s katerimi načrtujejo nakup drevesnih sadik, ki jih bodo zasadili spomladi, okoli dneva Zemlje, ki je tudi dan tabornikov.”

 

 Tina Gornik in Miha Rebol na dogodku ob 60. obletnici z županom dr. Tomažem Roženom / Foto: Fotofabrik

 

Najlaže je všečkati na Facebooku

Dobrodelnost je tudi sicer pomemben del številnih taborniških aktivnosti. Miha in Tina ocenjujeta, da smo kot družba kar dobrodelni, a vedno bi lahko bili še bolj ... »Pri tem se seveda lahko vprašamo, zakaj je dobrodelnost sploh potrebna, zakaj za težave ogroženih posameznikov in živali ni poskrbljeno iz drugih sistemov, zakaj zanje ne poskrbi država.« Miha še dodaja, da problem vidi tudi v apatičnosti družbe: marsikdo bi z veseljem doniral, a samo, če se vse uredi namesto njih. »Opažam tudi, da je ljudjem laže všečkati na Faceoboku in objavljati o pomembnosti dobrodelnosti kot nekaj narediti v resničnem življenju.« Oba sogovornika pa ocenjujeta, da z osredotočenostjo na dobrodelnost izstopajo od številnih drugih nevladnih organizacij, ker ne delajo samo tistega, kar naj bi bilo njihovo jedro programa (zgolj taborniške vsebine, čeprav so zanje zelo pomembne, ker je to njihova identiteta), ampak delajo dosti za družbeno dobro. 

 

Članov ne »zavijajo v vato«, temveč jih učijo sprejmanja odgovornosti 

Vsebinski program Roda Koroških jeklarjev poteka preko številnih aktivnosti v naravi, toda preko priprave programa člani pridobivajo tudi kompetence, ki so dandanes nujne: časovno planiranje, organizacija, celostni pogled na stvari. »Tudi vrednotenje se nam zdi zelo pomembno, uvajamo ga že pri mlajših članih: da znajo oceniti aktivnosti, kako se jim je zdelo. Sprašujemo skozi pogovor, kaj jim je bilo všeč, kaj bi spremenili, skušamo vključiti zgodbe ...« razlaga Tina. Prednost društva oba sogovorca vidita tudi v tem, kako odprti so do nekih tem, taborniki so popolnoma neopredeljeni kar se tiče duhovnosti, spolne usmerjenosti ipd. »Za tabornike velja tudi, da mladi delamo z mladimi, kar pomeni, da že mlajši (od 16. leta dalje) prevzemajo odgovornost vodenja taborniške skupine, starejši pa jim pri tem nudimo potrebno podporo. Poskušamo vzgajati mlade, ne samo mimogrede, tudi načrtno.«  

»Poskušamo vzgajati mlade, ne samo mimogrede, tudi načrtno.«

Tina poudari še, da ji je pri tabornikih všeč ravno način dela, ki je dosti drugačen od dela v ostalih organizacijah. Imajo posebne vrednote, cilje, mednarodne dogodke ... delovanje v društvu je dosti širše kot samo ena interesna dejavnost. 

»Delovanje v društvu je mnogo širše kot samo interesna dejavnost.«

Taborniki / Foto: Društvo tabornikov Rod Koroških jeklarjev Ravne na Koroškem

 

Angažiran, solidaren, avtonomen, odgovoren posameznik

Vsakega člana želijo vzgojiti v angažiranega, solidarnega, avtonomnega in odgovornega posameznika. Velik delež programa se naslanja na samostojnost članov. »Naša želja je vzgojiti posameznike, ki se bodo znali soočati z izzivi: ki ne bodo rekli ne zmorem, ne bom, ampak bodo stvar raziskali, poiskali možnost, zagrizli v izziv in ga nekako rešli. In ko bodo enkrat to znali, da bodo pripravljeni pomagati tudi drugim,« razlaga Miha. Jih pa seveda pri delu usmerjajo, mentorirajo. »Taborništvo omogoča tudi, da znotraj organizacije delaš napake: pazimo seveda, da ta napaka ni tisoč evrov minusa na projektu, ampak neke manjše napake. Če ta posega v samo varnost ipd. seveda prej posežemo, s programskega vidika pa imajo člani možnost sami preizkusiti svoje ideje. Zato mogoče program ni vedno popoln, a omogoča, da se mlajši prostovoljci učijo,« dodaja Tina. V društvu je sicer aktivnih okoli 40 članov, večina jih ostaja v društvu dlje časa, nekateri pa privabijo tudi svoje prijatelje, znance.  

»Naša želja je vzgojiti posameznike, ki se bodo znali soočati z izzivi.«

 

Bi lahko izpostavila najlepši trenutek/dogodek, ki se vama je kot nevladnikoma zgodil tekom dosedanjega ustvarjanja?

Oba izpostavita zgodbo mlajšega člana društva, ki je po taboru navdušeno razlagal mami. “Mama veš, mi pa tu nismo imeli pomivalnega stroja, mi smo si mogli pa posodo sami pomivat. Pridi, ti bom pokazal, kako se to dela.” Sicer pa Tina izpostavlja dogodek, ko je prejela svojo prvo pravo rutico, Miha pa svojo navado, ki postaja tradicija: spanje ob ognju, pod zvezdami, zadnji dan poletnega tabora. “To je zadnji dan, ko veš, da je tabor tik pred koncem in naslednji dan se zbudiš, sicer slabo naspan, ampak veš, da te samo še nekaj ur loči do konca: tisti občutek ponosa, da je stvar res izpeljana. Ogenj nekako res ponazarja tabornike pod milim nebom.”

 

Če bi v zgolj parih besedah morala opredeliti, kaj nevladni sektor je, kako bi ga ubesedila?

Nevladni prostor je prostor ogromnih možnosti osebnostnega razvoja, ker se lahko v različnih stvareh preizkušaš. 

“Bi pa nevladne organizacije gotovo za še boljše delovanje potrebovale dodatne spodbude s strani države: finančne, boljše pogoje (recimo kakšne olajšave za nevladne organizacije, ki se po nekih določilih pogosto znajdejo v istem košu z drugimi institucijami, čeprav je v resnici njihova narava in način dela povsem drugačen). Tudi če gledamo razpisna sredstva za nevladne organizacije in primerjamo z vladnim sektorjem, je razlika ogromna.” Večina dela v nevladnem sektorju bazira na prostovoljstvu in še kakšna spodbuda, priznanje za dobro delo, bi veliko pomenila, menita sogovornika. 

 

Tina Gornik in Miha Rebol / Foto: Ana Pisar Čivčić

Zadnji vnosi - aktualno

  • 1
  • 2
  • 3

Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

© 2016 Korociv.si | Spletna agencija Si-TEAM

Iskanje