Aktualno

Intervju s koroškim nevladnikom: DEJAN GUMPOT

Ponedeljek, 24 Februar 2020 09:11 Napisal

Klub Uporabnikov Ludoteke - Ludek je društvo s sedežem v Radljah ob Dravi, katerega poslanstvo je negovanje igralne kulture v vsej svoji pestrosti. Z bogatim izborom namiznih in družabnih iger za otroke in mladostnike, družine, pa tudi starejše, omogočajo zanimivo alternativo, z dodano pedagoško vrednostjo, za igrivo, nasmejano in poučno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Dejanom Gumpotom.

Društvo redno sodeluje z različnimi organizacijami in ustanovami, s katerimi soorganizirajo dogodke za igranje družabnih iger. Že nekaj let tako recimo večkrat letno prirejajo večere družabnih iger v Koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks, kjer je opazen porast obiska in zanimanja za igre. "Všeč mi je, ker na te večere prihajajo ljudje iz vseh treh dolin. Pa tudi Kompleks kot prostor z dovolj mizami in prostora za igranje je odličen," razlaga Dejan Gumpot, predsednik društva. Sodelovali so tudi s tremi osnovnimi šolami na Koroškem (OŠ Dravograd, OŠ Radlje ob Dravi ter OŠ Prevalje), kjer so otroci imeli priložnost igranja družabnih iger med odmori ter v podaljšanjem bivanju. "Izkazalo se je, da imajo šole težavo, ker otroci nenehno posegajo po zabavni elektroniki. Zato so želeli ponuditi vsebino, ki bi jih odvrnila od uporabe mobilnih telefonov in igranja igric na njih v odmorih ter jih vzpodbuditi k medsebojnemu druženju." Tovrstno sodelovanje so sicer lani opustili, ker žal tudi v društvu niso uspeli pridobiti dovolj brezplačnih novih paketov iger. Pa tudi zanimanje med šolami ni pretirano, ker je povezano s prevzemom odgovornosti za igre kot takšne, še dodaja Gumpot, kar je škoda, ocenjuje, saj so družabne igre idealne za krepitev socialnih in komunikacijskih kompetenc, kar pa navsezadnje vključujejo že sami učni načrti.

Društvo Klub Uporabnikov Ludoteke - Ludek pa je sodelovalo tudi z ravensko knjižnico v okviru dogodka Noč knjige, ko otroci prespijo v knjižnici; s CEZAM-om Ruše – soorganizirali so družinski dan; s centrom za socialno delo Ravne v okviru 11. Šole šale; z mladinskima centroma v Radljah ob Dravi ter Dravogradu; pa tudi z društvom Ludo iz Radelj.

 

Dejan Gumpot / Foto: Špela Peruš

 

Društvo razpolaga z okoli 450 igrami

Gumpot ocenjuje, da društvo trenutno razpolaga z nekje 450 različnimi družabnimi igrami oz. večinoma so to namizne družabne igre, imajo pa tudi takšne, ki niso ravno za na mizo, ker so prevelike. Med seboj se razlikujejo glede na trajanje igre: od recimo petih minut do osmih ur, pa tudi glede na starost, primerno za igranje. "Če bi moral družabne igre razdeliti v neke sklope, bi rekel, da so prvo igre, ki spodbujajo logično vzročno sklepanje, kar je večinoma pri vseh, potem so recimo motorične igre, pa lingvistične. Activity recimo kombinira vse tri omenjene vrste.

Skratka spekter je zelo širok, vsaka igra je malo drugačna." Društvo redko kupuje nove igre – večino iger, ki jih imajo, so dobili brezplačno z raznimi akcijami: na založbe pošiljajo mejle, če imajo mogoče kakšno staro zalogo, promocijski material ali v promocijskem smislu kakšen budget, da podprejo Ludoteko in da skupaj širijo igralno kulturo. Sodelovali so tudi z Zadrugo dobrote, kjer so jim shranjevali igre. "Veliko iger, ki so pristale v teh zelenih kontejnerjih, sicer ni bilo ravno uporabnih oz. dosti delov je bilo raztrganih ali izgubljenih, ampak tudi v redu, smo pa imeli za rezervne dele. Sicer pa sem ugotovil, da v Sloveniji nimamo tako močnega trga oz. tako močnih založb, da bi bile pripravljene tudi kaj brezplačno podariti. Redki, redki so primeri; nazadnje recimo smo brezplačne igre prejeli in jih nato predali Centru za socialno delo, da so igre pristale v božičnem času pri otrocih iz socialno ogroženih družin. Pa ne dolgo nazaj sem recimo spet iz Nemčiji prejel en paket, smo polovico paketa dali v hišo za brezdomce, da se lahko igrajo ..."

Od Instagrama do šaha

Gumpot ključen razlog, ki pritegne mlade stran od družbenih omrežij, telefonov, televizije ... k igranju v živo, sede, za mizo, vidi predvsem v tem, da je na Koroškem ponudbe tako malo, da so uporabniki veseli vsega, kar jim omogoča druženje. "Sploh pa v takšnih prostorih, ki so bolj "na easy", kot so recimo Kompleks, Raum AU, Špajz ... ne vem če so ravno igrice tiste, ki tako pritegnejo, jaz bi rekel, da bolj pritegne druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa." Tudi sicer sodobne tehnologije ne vidi kot 'konkurence' društva. Telefoni predstavljajo bolj introvertirano možnost, pravi, igrice pa so bolj za druženje in za malo več socialnega kontakta. "Sicer pa gredo tudi trendi v tej smeri: Ravensburger je že naredil igrice, kjer sodelujeta telefon in namizna igra. Imaš stojalo, daš telefon z njihovo aplikacijo v stojalo, telefon poskenira dogajanje in ko se s kegeljčkom premikaš, telefon s teboj kominicira, igrica se nato na tak način razvija."

Mladi potrebujejo avtonomijo, brez tega ne gre

V kontekstu debate družabnosti in družbenosti današnje mladine, za katero sicer nekako potihem (ali pa tudi ne) velja, da so virtualno močno, sicer pa medlo prisotni v družabnem življenju, pa Gumpot poudarja pomen »bottom-up« pristopa. "Jaz recimo opazim razliko med prostori kot je Kompleks na Ravnah in Špajz v Slovenj Gradcu. Pri slednjemu je več neke avtonomije sodelujočih, kolektivne zavesti, strukture sicer so vzpostavljene, ampak ni toliko institucionalizirano kot v Kompleksu, zato se mladi s prostorom bolj poistovetijo in ga jemljejo za svojega. Ne glede na vsebino. Menim, da je mladim potrebno dati avtonomijo znotraj institucije, ki jim je namenjena in da brez tega ne gre. Brez te avtonomije se ne bodo poistovetili." Če bi si torej mladi sami zaželeli prostor, kjer bi lahko igrali družabne igre, je to nekaj najboljšega možnega, kar se društvu kot je KUL Ludek lahko zgodi. "Recimo podoben projekt sedaj vzpostavljamo z Raum AU. Imajo staro komunalo v začasni rabi, kjer bomo v bodoče namenili prostor za igranje družabnih iger. Predvidoma se bodo enkrat do dvakrat na teden igrale družabne igre plus kakšen večji dogodek, turnir, se bo organiziral. Je pa iniciativa prišla čisto s strani večerov družabnih iger oz. posameznikov, ki nanje hodijo in so želeli, da bi to priložnost imeli večkrat. Gre torej za vzgib s strani uporabnikov ... no, hkrati pa je mreženje nevladnih organizacij preko Korociva pripeljalo do tega novega sodelovanja."

 

Dejan Gumpot med obiskovalci družabnih večerov / Foto: Špela Peruš

 

Igra definira človeka

V preteklosti je bila družabnost recimo starejših z vidika iger vezana predvsem na igranje kart, pri mlajših pa na številne tudi ulične igre. Kako to v kontekstu pojava družabnih iger vidi Gumpot? "Če čisto na igro pogledava – meni se zdi, da je to povsem zakoreninjeno, pa ne samo v človeku, recimo tudi pri živalih. Veja znanosti, ki proučuje živalsko obnašanje, trdi podobno. Mali levčki ali volkeci se igrajo, grizejo ... se pripravljajo na življenje. Tudi nizozemski zgodovinar Huizinga je s svojo teorijo 'Homo Ludens' dopolnil prejšnjo, obstoječo teorijo 'Homo faber', ki je zagovarjala, da delo definira človeka oz. njegovo kulturo. On je rekel, da igra definira človeka, ker je igra tista v otroštvu, ki je pred delom. Ti se skozi igro pripravljaš na kasnejše delo." Dodaja še, da ima igra sama tudi meta nivo: če ti ne uspe, imaš v naslednji igri novo priložnost za uspeh. Na tak način se pripravljaš na realno življenje.

"Menim, da je mladim potrebno dati avtonomijo znotraj institucije, ki jim je namenjena in da brez tega ne gre. Brez te avtonomije se ne bodo poistovetili."

Igre spodbujajo kritično mišljenje

Igranje iger je, kot trdi Gumpot, neformalno izobraževanje. Igre po njegovem tudi pomembno pripomorejo k razvoju kritičnega mišljenja. "Zaradi nujnosti logično vzročnega sklepanja, komunikacije, argumentiranja ... družabne igre spodbujajo kritično mišljenje, kar se mi zdi za današnjo družbo zelo pomembno." Z igranjem namiznih iger razvijamo socialne in komunikacijske kompetence, zato je obstoj in razvoj igralne kulture še kako pomemben, dodaja Gumpot. In katera je njegova najljubša? Izmed nekje 150 iger, ki jih je že preizkusil, je njegova najljubša igra Catan. Je še nekaj drugih, ki so mu tudi zelo pri srcu, recimo šah. Sicer pa ima rad malenkost bolj zakomplicirane igre, "tiste bolj za 'geeke', ker tam čisto padeš v tisti fantazijski svet, ki te posrka vase," z nasmehom odgovarja Gumpot.

"Zaradi nujnosti logično vzročnega sklepanja, komunikacije, argumentiranja ... družabne igre spodbujajo kritično mišljenje, kar se mi zdi za danajšnjo družbo zelo pomembno."

KUL Ludek 2030

Ob vprašanju ciljev in vizije društva Gumpot pravi, da je njihov ultimativen cilj, da bi nekoč razpolagali s prostorom na Koroškem, ki bi izgledal tako kot izgleda Ludovico v Grazu. "Njih tudi moram omeniti – toliko kot so nam oni pomagali pri razvoju ideje, z raznimi vsebinami, tudi z donacijami iger ... oni so na prvem mestu." Ludovico je štajerska deželna ludoteka, zadolžena za celo avstrijsko Štajersko, s sedežem v Grazu: v regiji skrbijo za družabne igre, dogodke ... imajo tudi nekaj festivalov letno, tudi za zabavno elektroniko, ampak čisto v družabnem smislu. "Pri njih mi je zelo zanimivo tudi to, da jih naročajo tudi društva upokojencev, pri katerih naredijo pregled zabavne elektronike od leta 90 do Playstation-a 5 ali 4, kolikor je že zdaj ... To je trenutno zelo popularno – upokojenci to množično naročajo." Gumpot še dodaja, da je prejšnji predsednik društva, sedaj že upokojeni gospod, ki sam sebi pravi 'igrozof', prakično mentor pri razvoju ideje Ludoteke KUL Ludek. "Oni so v javnem interesu, imajo praktično brezplačen najem lokacije na kar velikem prostoru v Grazu. Ludovico je zelo urejen, nov, lep, sodelujejo z zelo različnimi organizacijami nevladnega sektorja, šolami ... Nazadnje, ko sem vprašal, je bilo 11 zaposlenih, njihov letni promet pa sega tudi do 288 tisoč evrov, delujejo pa že nekje 27 let, če sem si prav zapomnil," navdušen razlaga Gumpot.

KUL Ludek si torej želi še razširiti sodelovanje in doseči kontinuirano delovanje na rednem nivoju. "Vsebine z namiznimi igrami je ogromno, idej je ogromno, nimamo pa trenutno kadrovskih, infrastrukturnih ter finančnih zmožnosti, da bi to izvedli." Meni tudi, da je interes znotraj lokalnega okolja dovolj velik, da bi tovrsten prostor na Koroškem zaživel. "Jaz mislim da interes je, seveda z eno pozitivno promocijo ga bi bilo še več ... ampak mi ni ključen ta interes, ker se mi bolj zdi ključno je to, da je potreba, sploh v današnjih časih, z vsemi temi napravami."

 

Družabne igre / Foto: Tisa Praprotnik 

 

Bi lahko izpostavil najlepši trenutek/dogodek, ki se ti je kot nevladniku zgodil tekom dosedanjega ustvarjanja?
Pozitivne odzive prejemam redno in sem jih seveda zelo vesel. Bi pa izpostavil specifično zgodbo: enkrat je na dogodek sprva prišel fant in se igral s prijatelji, nato so prijatelji odšli domov in čez čas tudi on, saj je ponj prišla njegova mama. A že čez eno uro se je navdušen vrnil v dovrano ter nadaljeval z igranjem igre, ki jo je igral že prej s prijatelj. Nekje minuto za njim pa vstopi še njegov oče, se predstavi in pojasni, da sin ni mogel zdržati doma, da je želel nazaj. Nato sta se oba, oče in sin, igrala vse do večera, dokler ni bilo dogodka konec, nekje ob deveti zvečer.

Če bi v zgolj parih besedah moral opredeliti, kaj nevladni sektor je, kako bi ga ubesedil?
Glavni namen nevladnega sektorja je ta, da nam vsem skupaj izboljšuje kvaliteto življenja. Mogoče zapolni nekatere vsebine, ki jih javni sektor sam pač ne more oz. jih ne zna oz. ni dovolj kreativen zanje, kakorkoli.
Je pa težko delovati znotraj nevladnega sektorja, meni predvsem zaradi nekega razparceliranega neposluha za ta sektor. Vsi nekako delamo svoje občinske razpise ... če gledava Koroško: vsaka mala občina ima en svoj mali razpisek za svoja mala društva in pobiramo dobesedno drobtinice. A smo skoraj vsi praktično vsak dan na Ravnah ali na Prevaljah ali v Slovenj Gradcu. Če pogledamo, kako je zapisano v velikih državnih dokumentih: obravnavajo nas kot somestje ... no, dajmo se še obnašati tako.

Znotraj sektorja se mi sicer zdi, da se kar povezujemo: se srečamo, snujemo skupne projekte, debatiramo. Premalo pa je spodbud s strani odločevalcev. Če primerjamo koliko zaposlitev sproducira nevladni sektor v Evropi in koliko pri nas v Sloveniji, smo tudi nekje na repu spodaj. Že kakšno novo delovno mesto bi se lahko generiralo s pomočjo javnega sektorja oz. odločevalcev.

Želel bi si, da bi malo bolj zadružno razmišljali. Da bi namenili eno infrastrukturo z enim zaposlenim (preko javnih del, recimo, ali kako drugače), da bi menedžeriral to vsebino, ki jo razna društva prinesejo. Ker vsako društvo posebej tega ni sposobno kadrovsko, finančno in infrastrukturno izpeljati, če pa bi obstajal prostor, centralen, namenjen temu, s kadrom, ki je tam na razpolago uporabnikom, poleg vseh prostovoljcev, ki so v društvu aktivni, bi lahko vsebino bolj atraktivno in bolj redno ponujali.

Zadnji vnosi - aktualno

  • 1
  • 2
  • 3

Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

© 2016 Korociv.si | Spletna agencija Si-TEAM

Iskanje